Brezplačna pravna pomoč (BPP) v Sloveniji leta 2026: kdo je upravičen, kakšni so pogoji in kaj morate vedeti pred začetkom postopka?

Veliko ljudi v Sloveniji ne ve, da jim lahko država v določenih primerih krije stroške odvetnika, sodnih taks in sodnega postopka. Gre za institut brezplačne pravne pomoči oziroma BPP, katere namen je zagotoviti dostop do sodnega varstva tudi osebam, ki si pravne pomoči same ne morejo privoščiti.

V praksi ljudje pogosto iščejo:

  • kdo je upravičen do BPP,
  • kakšen je cenzus za BPP v letu 2026,
  • ali lahko zaposleni dobijo brezplačnega odvetnika,
  • ali BPP krije ločitev,
  • ali država plača odvetnika,
  • kaj se zgodi, če BPP ni odobrena,
  • ali mora stranka plačati stroške nasprotne strani,
  • ali je treba BPP kdaj vrniti.

V nadaljevanju pojasnjujem pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči v letu 2026, kdo je praviloma upravičen in katere stroške lahko krije država.

Kaj je brezplačna pravna pomoč (BPP)?

Brezplačna pravna pomoč je oblika državne pomoči, s katero država posamezniku omogoči:

  • pravno svetovanje,
  • pomoč odvetnika,
  • zastopanje pred sodiščem,
  • plačilo sodnih taks,
  • kritje določenih stroškov postopka.

BPP ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Namen sistema je zagotoviti, da finančni položaj posameznika ne prepreči dostopa do sodišča ali pravnega varstva.

Kaj krije brezplačna pravna pomoč?

Če je BPP odobrena, lahko država krije:

  • stroške odvetnika,
  • sestavo pravnih vlog,
  • pravno svetovanje,
  • zastopanje na narokih,
  • sodne takse,
  • stroške izvedencev,
  • stroške tolmačev,
  • druge stroške postopka.

Pomembno pa je vedeti, da BPP ni avtomatična in da mora prosilec izpolnjevati zakonske pogoje.

Kdo je upravičen do BPP v letu 2026?

Za pridobitev brezplačne pravne pomoči morata biti praviloma izpolnjena dva pogoja:

  • finančni oziroma materialni pogoj,
  • vsebinski pogoj.

1. Finančni pogoj za BPP

Pri odločanju se preverja:

  • dohodek prosilca,
  • dohodek družinskih članov,
  • premoženje,
  • prihranki,
  • nepremičnine,
  • vozila,
  • drugo premoženje.

Kakšen je cenzus za BPP v letu 2026?

Osnovni znesek minimalnega dohodka v letu 2026 znaša približno 507 EUR. Za BPP praviloma velja, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati dvakratnika minimalnega dohodka.

To pomeni, da je cenzus za BPP v letu 2026 približno:

  • okoli 1.014 EUR neto na družinskega člana mesečno.

Pri tem se upoštevajo:

  • plača,
  • pokojnina,
  • honorarji,
  • prihodki iz dejavnosti,
  • najemnine,
  • drugi redni prihodki.

2. Premoženjski pogoj

Poleg prihodkov se preverja tudi premoženje. Prosilec praviloma ne sme imeti večjega premoženja, pri čemer se preverjajo:

  • dodatne nepremičnine,
  • prihranki,
  • vrednostni papirji,
  • dražja vozila,
  • drugo premoženje.

Stanovanje ali hiša, v kateri prosilec dejansko živi, se praviloma ne upošteva enako kot drugo premoženje.

3. Vsebinski pogoj

Tudi če prosilec izpolnjuje finančne pogoje, BPP ni avtomatično odobrena.

Sodišče preverja tudi:

  • ali je zadeva smiselna,
  • ali obstaja verjetnost uspeha,
  • ali postopek ni očitno nerazumen,
  • ali ne gre za zlorabo pravic.

Če sodišče oceni, da postopek nima realnih možnosti za uspeh, lahko prošnjo zavrne.

Komu BPP pogosto pripada?

V praksi BPP pogosto pripada:

  • prejemnikom denarne socialne pomoči,
  • osebam z zelo nizkimi prihodki,
  • invalidom z nizkimi prihodki,
  • upokojencem z nizko pokojnino,
  • enostarševskim družinam,
  • brezposelnim osebam,
  • rejnikom,
  • žrtvam nasilja,
  • osebam v socialni stiski.

Ali prejemnikom socialne pomoči BPP pripada?

Da. Osebam, ki prejemajo denarno socialno pomoč, BPP praviloma pripada, saj se šteje, da njihov materialni položaj izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči.

Vendar mora biti tudi v teh primerih:

  • pravilno vložena prošnja,
  • zadeva pravno dopustna,
  • postopek smiseln.

Ali lahko BPP dobijo zaposleni?

Da. Veliko ljudi zmotno misli, da je BPP namenjena samo brezposelnim.

Tudi zaposleni lahko pridobijo BPP, če:

  • imajo nižje prihodke,
  • preživljajo otroke,
  • imajo večje življenjske stroške,
  • bi jih stroški postopka resno finančno ogrozili.

Za katere postopke se najpogosteje odobri BPP?

BPP se pogosto odobri za:

  • ločitve,
  • ureditev stikov in skrbništva,
  • delitev premoženja,
  • izvršbe,
  • delovne spore,
  • odškodnine,
  • dedovanje,
  • kazenske postopke,
  • upravne spore,
  • socialne spore.

Kako vložiti prošnjo za BPP?

Prošnja se vloži pri pristojnem sodišču.

Priložiti je treba:

  • dokazila o prihodkih,
  • podatke o premoženju,
  • bančne izpiske,
  • odločbe CSD,
  • dokumentacijo postopka,
  • opis zadeve.

Veliko vlog je zavrnjenih zaradi:

  • nepopolne dokumentacije,
  • manjkajočih dokazil,
  • napačno izpolnjenih obrazcev.

Kaj če BPP ni odobrena?

To je zelo pomembno vprašanje, ki ga veliko ljudi spregleda. Če BPP ni odobrena, mora stranka stroške odvetnika in postopka praviloma kriti sama.

To pomeni, da:

  • odvetniške storitve niso brezplačne,
  • lahko nastanejo sodne takse,
  • lahko nastanejo dodatni stroški postopka.

Zato je pomembno, da se stranka že pred začetkom postopka seznani:

  • ali izpolnjuje pogoje za BPP,
  • kakšni stroški lahko nastanejo,
  • kakšne so možnosti uspeha.

Ali brezplačna pravna pomoč pomeni, da stranka nima nobenih stroškov?

Ne nujno. To je ena najpogostejših zmot glede brezplačne pravne pomoči. Če je BPP odobrena, to še ne pomeni, da stranka v postopku nikoli ne bo imela nobenih stroškov.

BPP praviloma krije:

  • stroške odvetnika,
  • sodne takse,
  • določene stroške postopka.

Vendar pa lahko v določenih primerih kljub odobreni BPP nastanejo dodatne finančne obveznosti.

Kaj se zgodi, če stranka izgubi spor?

Če stranka z odobreno BPP v postopku ne uspe, lahko sodišče vseeno odloči, da mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške.

To pomeni, da lahko mora stranka kljub odobreni BPP plačati:

  • stroške odvetnika nasprotne stranke,
  • druge stroške postopka.

Veliko ljudi zmotno misli, da jih BPP popolnoma zaščiti pred vsemi stroški postopka, kar ne drži.

To je posebej pomembno pri:

  • premoženjskih sporih,
  • odškodninskih zahtevkih,
  • sporih glede nepremičnin,
  • gospodarskih sporih,
  • določenih družinskih postopkih.

Ali lahko država zahteva vračilo BPP?

Da. V določenih primerih lahko država zahteva vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči.

To se lahko zgodi, če:

  • stranka v postopku pridobi večje premoženje,
  • prejme denarno odškodnino ali izplačilo,
  • se njeno finančno stanje izboljša,
  • so bili v postopku navedeni neresnični podatki.

Ali si lahko sami izberete odvetnika za BPP?

Da. Stranka lahko praviloma sama predlaga odvetnika, ki jo bo zastopal v okviru brezplačne pravne pomoči.

Pomembno pa je, da je odvetnik:

  • vpisan na seznam izvajalcev BPP,
  • pripravljen prevzeti zastopanje.

Tudi odvetnica Tjaša Konjar je vpisana na seznam odvetnikov za izvajanje brezplačne pravne pomoči (BPP).

Koliko časa traja odločanje o BPP?

Trajanje postopka je odvisno od:

  • obremenjenosti sodišča,
  • popolnosti vloge,
  • zahtevnosti zadeve.

Pri nujnih zadevah je pomembno hitro ukrepanje, zlasti pri:

  • izvršbah,
  • družinskih sporih,
  • deložacijah,
  • kratkih sodnih rokih.

Zaključek

Brezplačna pravna pomoč je pomemben institut, ki omogoča dostop do sodnega varstva tudi osebam, ki si pravne pomoči same ne morejo privoščiti. Veliko ljudi ne ve, da lahko BPP pridobijo tudi zaposleni, enostarševske družine, rejniki ali upokojenci z nizkimi prihodki.

Hkrati pa je pomembno razumeti, da odobrena BPP ne pomeni nujno popolnoma brezplačnega postopka. V določenih primerih lahko stranka še vedno nosi stroške postopka ali mora povrniti stroške nasprotne stranke, če v postopku ne uspe.

Ker so pogoji in postopki pogosto zapleteni, je pomembno pravilno pripraviti prošnjo in pravočasno preveriti možnosti za pridobitev BPP ter tveganja posameznega postopka.

Če potrebujete pomoč pri vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč ali pravni nasvet glede vašega postopka, je priporočljivo čim prej poiskati strokovno pravno pomoč.

Related Posts