Izvršba je eden najpogostejših sodnih postopkov v Sloveniji, hkrati pa tudi eden najbolj stresnih. Veliko ljudi se prvič sreča z izvršbo šele takrat, ko prejme sklep o izvršbi, ko jim banka blokira račun ali ko ugotovijo, da jim delodajalec odteguje del plače.
V praksi se pogosto pojavljajo vprašanja:
- Kaj pomeni sklep o izvršbi?
- Ali lahko ustavim izvršbo?
- Koliko mi lahko vzamejo od plače?
- Kaj storiti, če dolg ni moj?
- Ali lahko pride izvršitelj na dom?
- Kako dolgo traja izvršba?
V nadaljevanju pojasnjujem, kako poteka izvršba v Sloveniji, kakšne pravice ima dolžnik in katere možnosti obstajajo za zaščito vaših interesov.
Kaj je izvršba?
Izvršba je sodni postopek, s katerim upnik prisilno izterja dolg od dolžnika. Najpogosteje gre za:
- neplačane kredite,
- neplačane račune,
- dolgove do podjetij,
- preživnine,
- leasinge,
- posojila,
- dolgove iz pogodb ali sodb.
Izvršbo vodi sodišče na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če dolžnik prostovoljno ne plača dolga, lahko upnik vloži predlog za izvršbo, sodišče pa izda sklep o izvršbi.
Kaj pomeni sklep o izvršbi?
Sklep o izvršbi je uradni dokument sodišča, s katerim se začne izvršilni postopek.
V sklepu je navedeno:
- kdo je upnik,
- kdo je dolžnik,
- višina dolga,
- obresti,
- stroški postopka,
- način izvršbe.
Najpogostejše oblike izvršbe so:
- izvršba na bančni račun,
- izvršba na plačo,
- izvršba na nepremičnino,
- izvršba na premičnine,
- izvršba na vozilo,
- izvršba na pokojnino.
Izvršba na TRR – blokada računa
Najpogostejša oblika izvršbe v Sloveniji je izvršba na transakcijski račun.
Ko banka prejme sklep o izvršbi:
- blokira sredstva na računu,
- denar nakaže upniku,
- omeji razpolaganje z računom.
Koliko denarja vam lahko vzamejo?
Zakon določa omejitve izvršbe zaradi zaščite osnovnega preživetja dolžnika.
Praviloma mora dolžniku ostati najmanj:
- 76 % minimalne plače,
- več v določenih primerih (otroci, preživnina ipd.).
Pri preživninskih izvršbah so pravila strožja in lahko izvršba poseže tudi v večji del prihodkov.
Pomembno je vedeti, da banka pogosto avtomatično blokira sredstva, zato je v določenih primerih treba vložiti ustrezen predlog ali ugovor.
Izvršba na plačo
Pri izvršbi na plačo delodajalec prejme sklep sodišča in mora del plače nakazovati upniku.
Dolžnik pogosto zmotno misli:
- da ga mora delodajalec prej opozoriti,
- da lahko izvršbo prepreči z menjavo službe,
- da lahko plačo prejema “na roke”.
V praksi izvršba običajno sledi dolžniku tudi ob menjavi zaposlitve.
Ali lahko izvršitelj pride na dom?
Da. Pri izvršbi na premičnine lahko izvršitelj pride na naslov dolžnika in zarubi določene predmete.
Vendar zakon določa omejitve. Izvršitelj praviloma ne sme zarubiti:
- osnovnih gospodinjskih predmetov,
- osnovnih oblačil,
- predmetov nujnih za delo,
- določenih medicinskih pripomočkov.
V praksi pa pogosto prihaja do sporov glede lastništva predmetov, kadar dolžnik živi z družinskimi člani ali partnerjem.
Kako vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi?
Če menite, da izvršba ni upravičena, lahko vložite ugovor zoper sklep o izvršbi.
Najpogostejši razlogi za ugovor so:
- dolg ne obstaja,
- dolg je že plačan,
- napačna oseba,
- zastaranje,
- nepravilni obračuni,
- nezakonite obresti.
Rok za ugovor je 8 dni od vročitve sklepa.
To je izredno pomembno, saj po izteku roka možnosti za uspešno izpodbijanje pogosto bistveno padejo.
Ali izvršba zastara?
Da, vendar je vprašanje zastaranja pogosto precej zapleteno.
Treba je razlikovati med:
- zastaranjem terjatve,
- zastaranjem izvršbe,
- pretrganjem zastaranja,
- pravnomočnimi sodnimi odločbami.
Veliko dolžnikov zmotno misli, da dolg po nekaj letih avtomatično izgine. V praksi lahko določena dejanja upnika zastaranje prekinejo in začne rok teči znova.
Izvršba na nepremičnino
Ena najresnejših oblik izvršbe je izvršba na nepremičnino.
Postopek lahko vodi do:
- zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi,
- cenitve nepremičnine,
- javne dražbe,
- prodaje stanovanja ali hiše.
V določenih primerih obstajajo možnosti:
- odloga izvršbe,
- dogovora z upnikom,
- obročnega poplačila,
- izpodbijanja cenitve,
- pravnih sredstev zaradi nesorazmernosti izvršbe.
Kaj storiti, ko prejmete sklep o izvršbi?
Največja napaka je ignoriranje pošte sodišča. Veliko ljudi sklep o izvršbi odpre prepozno ali ga sploh ne prevzame, zaradi česar postane pravnomočen.
Priporočljivo je:
- takoj preveriti višino in podlago dolga,
- preveriti roke,
- ugotoviti, ali obstajajo razlogi za ugovor,
- preveriti možnost dogovora z upnikom,
- pravočasno poiskati pravni nasvet.
Kako dolgo traja izvršba?
Trajanje izvršbe je odvisno od:
- vrste izvršbe,
- premoženja dolžnika,
- aktivnosti upnika,
- obremenjenosti sodišča.
Nekatere izvršbe trajajo nekaj mesecev, druge več let.
Pri izvršbah na nepremičnine so postopki pogosto bistveno daljši.
Brezplačna pravna pomoč pri izvršbi
V določenih primerih lahko dolžnik zaprosi za brezplačno pravno pomoč (BPP), zlasti kadar:
- nima dovolj sredstev,
- gre za socialno ogroženost,
- obstaja možnost uspeha v postopku.
Pomembno pa je, da se prošnja vloži pravočasno.
Zaključek
Izvršba lahko močno poseže v življenje posameznika, zato je pomembno hitro in pravilno ukrepanje. Številni dolžniki ne vedo, da imajo tudi v izvršilnem postopku določene pravice in možnosti zaščite.
Pravočasno vložen ugovor, preverjanje zastaranja, pravilnosti obračunov ali zakonitosti izvršbe lahko bistveno vplivajo na potek postopka.
Če ste prejeli sklep o izvršbi ali se soočate z blokado računa, izvršbo na plačo ali izvršbo na nepremičnino, je priporočljivo čim prej poiskati strokovni pravni nasvet.
