Slovenija je leta 2026 sprejela nov Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov oziroma ZKOM, ki predstavlja prvo celovito ureditev kazenskopravne obravnave mladoletnikov v samostojni Sloveniji. Gre za pomembno reformo na področju mladoletniškega kazenskega prava, saj so bila pravila do sedaj razpršena med različnimi zakoni, predvsem med Kazenskim zakonikom (KZ-1), Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) in Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
Novi zakon uvaja hitrejše postopke, večjo individualno obravnavo mladoletnikov, nove vzgojne in varnostne ukrepe ter ustanovitev posebnega centra za mladoletnike. Namen reforme je predvsem učinkovitejša obravnava mladoletnikov, zmanjšanje ponovitvene nevarnosti in boljša reintegracija mladih storilcev v družbo.
Kaj ureja novi ZKOM?
Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM) ureja:
- kazensko odgovornost mladoletnikov,
- posebnosti kazenskega postopka proti mladoletnikom,
- izvrševanje kazenskih sankcij,
- mednarodno sodelovanje v postopkih proti mladoletnikom,
- obravnavo mlajših polnoletnikov do 21. leta starosti v določenih primerih.
Zakon se uporablja za osebe, ki so kaznivo dejanje storile med 14. in 18. letom starosti. Starostna meja kazenske odgovornosti ostaja nespremenjena, kar pomeni, da otroci, mlajši od 14 let niso kazensko odgovorni.
Ključne novosti novega zakona
1. Hitrejši in prednostni postopki proti mladoletnikom
Ena največjih kritik dosedanjega sistema je bila počasnost postopkov. V praksi se je pogosto zgodilo, da je mladoletnik postal polnoleten še pred zaključkom postopka, zaradi česar je sankcija izgubila svoj vzgojni namen.
ZKOM zato določa, da bodo postopki proti mladoletnikom prednostni. Cilj zakonodajalca je, da se odziv države zgodi hitro, saj ima takšna obravnava bistveno večji vpliv na vedenje mladoletnika.
2. Individualna ocena mladoletnika že na začetku postopka
Nov zakon uvaja obvezno individualno oceno mladoletnika, ki jo je treba praviloma izdelati že v zgodnji fazi postopka. Gre za strokovno oceno:
- osebnosti mladoletnika,
- družinskega okolja,
- psihosocialnega razvoja,
- morebitnih vedenjskih ali duševnih težav,
- tveganja za ponavljanje kaznivih dejanj.
Na podlagi te ocene bodo državni tožilec, sodišče in druge institucije lahko sprejele bolj prilagojene ukrepe.
Ustanovitev Centra za mladoletnike
Pomembna novost je ustanovitev posebnega centra za mladoletnike v okviru Javnega zavoda Hiša za otroke.
Center bo:
- pripravljal individualne ocene,
- sodeloval pri izdelavi programov obravnave,
- nudil multidisciplinarno pomoč,
- povezoval psihologe, socialne delavce, pedagoge in druge strokovnjake.
Gre za pomemben premik od zgolj represivnega sistema proti bolj strokovni in rehabilitacijski obravnavi mladoletnikov.
Strožji in širši nabor ukrepov
Novi zakon širi nabor vzgojnih ukrepov, navodil in prepovedi, ki jih lahko sodišče izreče mladoletniku.
Med drugim zakon omogoča:
- več različnih omejitvenih ukrepov,
- daljše trajanje nekaterih vzgojnih ukrepov,
- kombinacijo več ukrepov hkrati,
- dodatne programe psihosocialne pomoči.
Prav tako se podaljšuje rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov z enega na dve leti.
Reintegracijski dom za mlade namesto prevzgojnega doma
ZKOM ukinja dosedanji koncept »prevzgojnega doma« in uvaja reintegracijski dom za mlade.
Namen spremembe ni zgolj terminološki. Novi sistem temelji na:
- multidisciplinarni obravnavi,
- psihološki podpori,
- socialni reintegraciji,
- izobraževanju in usposabljanju mladoletnikov.
Zakon poudarja, da mora biti cilj obravnave predvsem zmanjšanje možnosti ponovitve kaznivih dejanj in uspešna vključitev mladoletnika nazaj v družbo.
Novi zakon temelji predvsem na:
- zgodnjem prepoznavanju težav,
- hitrejši reakciji države,
- individualizirani obravnavi,
- večjem vključevanju strokovnjakov,
- rehabilitaciji in reintegraciji.
Kljub temu pa zakon vsebuje tudi nekatere strožje elemente, predvsem daljše trajanje določenih vzgojnih ukrepov in širše možnosti omejitvenih ukrepov.
Kdaj se bo zakon uporabljal?
Zakon je začel veljati februarja 2026, uporabljati pa se bo začel s 1. januarjem 2027. To obdobje je namenjeno pripravi institucij, usposabljanju strokovnjakov in vzpostavitvi novih organizacijskih struktur.
Zaključek
Novi ZKOM predstavlja največjo reformo mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji po osamosvojitvi. Čeprav zakon ne uvaja nižje starosti kazenske odgovornosti, prinaša pomembne spremembe pri obravnavi mladoletnikov: hitrejše postopke, zgodnje strokovne ocene, širše možnosti ukrepov in večji poudarek na rehabilitaciji.
V praksi bo ključno predvsem vprašanje, ali bodo sodišča, centri za socialno delo, policija in novi center za mladoletnike imeli dovolj kadrovskih in strokovnih kapacitet za učinkovito izvajanje zakona.





