Konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi – kdaj velja in kdaj je neveljavna?

Konkurenčna klavzula je pogosta sestavina pogodb o zaposlitvi, zlasti pri vodilnih delavcih, komercialistih in zaposlenih, ki imajo dostop do pomembnih poslovnih informacij ali poslovnih strank. Z njo želi delodajalec zaščititi svoje poslovne interese tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Vendar vsaka konkurenčna klavzula ni veljavna. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa pogoje, pod katerimi se lahko delavec in delodajalec dogovorita za omejitev konkurenčne dejavnosti po prenehanju zaposlitve.

Kdaj konkurenčna klavzula velja, koliko časa lahko traja, kakšno nadomestilo pripada delavcu in kaj se zgodi ob njeni kršitvi?

Kaj je konkurenčna klavzula?

Konkurenčna klavzula je pogodbeni dogovor med delavcem in delodajalcem, s katerim se delavec pod določenimi pogoji zaveže, da po prenehanju delovnega razmerja določen čas ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti.

Njen namen je predvsem varovanje tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez, ki jih je delavec pridobil pri delu ali v zvezi z njim.

Konkurenčna klavzula je urejena v 40. členu ZDR-1.

Pomembno je razlikovati med konkurenčno klavzulo in konkurenčno prepovedjo.

Konkurenčna prepoved velja med trajanjem delovnega razmerja in je urejena v 39. členu ZDR-1. Delavec praviloma brez pisnega soglasja delodajalca ne sme opravljati konkurenčnih del ali sklepati konkurenčnih poslov, ki pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco delodajalcu, če sodijo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja.

Konkurenčna klavzula pa se nanaša na obdobje po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in mora biti posebej dogovorjena.

Kdaj je konkurenčna klavzula veljavna?

Da bi bila konkurenčna klavzula veljavna, mora izpolnjevati zakonske pogoje.

Med bistvenimi so:

  • delavec je pri delu ali v zvezi z njim pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja oziroma poslovne zveze;
  • konkurenčna klavzula mora biti dogovorjena pisno;
  • trajati sme največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi;
  • omejitve morajo biti razumne in delavcu ne smejo izključiti možnosti primerne zaposlitve;
  • dogovorjena mora biti za zakonsko predvidene primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi;
  • v pogodbi o zaposlitvi mora biti določeno denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.

Če kateri izmed bistvenih pogojev ni izpolnjen, lahko nastane vprašanje veljavnosti oziroma izvršljivosti konkurenčne klavzule.

Sama vključitev konkurenčne klavzule v pogodbo o zaposlitvi še ne pomeni, da jo bo delodajalec lahko uspešno uveljavljal.

Koliko časa lahko traja konkurenčna klavzula?

ZDR-1 določa, da se lahko konkurenčna klavzula dogovori najdlje za dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

To pa ne pomeni, da je vsaka dveletna omejitev tudi ustrezna. Pri presoji je treba upoštevati vrsto dela, položaj zaposlenega, naravo pridobljenih znanj in poslovnih povezav ter obseg prepovedi. Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami in delavcu ne sme onemogočiti primerne zaposlitve. Pretirano široka prepoved, ki bi delavcu praktično onemogočila opravljanje njegovega poklica, je zato lahko pravno sporna.

Ali mora delodajalec plačevati nadomestilo za konkurenčno klavzulo?

Da, pod pogoji iz 41. člena ZDR-1.

Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega njegovi prejšnji plači, mu mora delodajalec za čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo.

Nadomestilo mora znašati najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Denarno nadomestilo mora biti določeno že v pogodbi o zaposlitvi. Če v pogodbi o zaposlitvi nadomestilo ni določeno, konkurenčna klavzula po izrecni določbi zakona ne velja.

Primer izračuna nadomestila

Če je delavec v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja prejemal povprečno mesečno plačo 2.400 EUR, znaša zakonsko določeno minimalno mesečno nadomestilo 800 EUR. Višje nadomestilo je lahko dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.

V konkretnem primeru je treba preveriti tudi, ali konkurenčna klavzula dejansko omejuje možnost pridobitve primerljivega zaslužka in kakšne obveznosti izhajajo iz pogodbenega dogovora.

Kdaj konkurenčna klavzula ne velja?

Konkurenčna klavzula lahko ne velja ali pa je njeno uveljavljanje pravno sporno zlasti v naslednjih primerih.

1. Nadomestilo ni določeno

Če pogodba o zaposlitvi ne določa denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ta po 41. členu ZDR-1 ne velja.

To je ena najpomembnejših zakonskih zahtev.

2. Klavzula ni dogovorjena pisno

ZDR-1 določa, da se konkurenčna klavzula, ki ni izražena v pisni obliki, šteje za nedogovorjeno.

3. Omejitev je pretirana

Konkurenčna klavzula ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.

Če je omejitev določena preširoko, na primer glede dejavnosti, trajanja ali dejanskega posega v možnost zaposlitve, je treba preveriti njeno skladnost z zakonom.

4. Pogodba o zaposlitvi preneha na način, za katerega klavzula ni predvidena

Konkurenčna klavzula ne učinkuje avtomatično ob vsakem prenehanju delovnega razmerja.

ZDR-1 jo pri pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas dopušča za določene primere prenehanja, med drugim za sporazumno prenehanje, redno odpoved s strani delavca in določene odpovedi zaradi kršitev delovnih obveznosti.

Če delodajalec poda redno odpoved iz poslovnega razloga, konkurenčna klavzula po 40. členu ZDR-1 praviloma ne pride v poštev.

Za pogodbe o zaposlitvi za določen čas veljajo dodatne zakonske omejitve.

Ali konkurenčna klavzula velja, če delavec sam poda odpoved?

Lahko.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je eden od zakonsko določenih primerov, za katere se lahko dogovori konkurenčna klavzula.

Vendar morajo biti tudi v tem primeru izpolnjeni drugi pogoji, predvsem glede pisnega dogovora, trajanja, razumnih omejitev in določitve denarnega nadomestila.

Posebno ureditev določa 42. člen ZDR-1 za primer, ko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi hujših kršitev pogodbenih obveznosti delodajalca.

V takšnem primeru lahko konkurenčna klavzula preneha veljati, če delavec v enem mesecu od prenehanja pogodbe o zaposlitvi nekdanjemu delodajalcu pisno izjavi, da z njo ni več vezan.

Kaj se zgodi, če delavec krši konkurenčno klavzulo?

Če delavec krši veljavno konkurenčno klavzulo, lahko delodajalec ob izpolnjenih zakonskih in pogodbenih pogojih uveljavlja pravno varstvo.

To lahko vključuje odškodninski zahtevek oziroma druge zahtevke, odvisno od vsebine pogodbe in konkretnih okoliščin.

Če je v pogodbi dogovorjena pogodbena kazen, je treba posebej preveriti veljavnost in dopustnost takšnega dogovora.

Pri tem ni dovolj zgolj ugotovitev, da se je nekdanji zaposleni zaposlil pri konkurenčnem podjetju.

Treba je preveriti, ali je konkurenčna klavzula veljavna, kakšno ravnanje dejansko prepoveduje in ali je delavec to obveznost kršil.

Ali lahko delodajalec konkurenčno klavzulo pozneje prekliče?

Delavec in delodajalec se lahko v skladu z 42. členom ZDR-1 sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule.

Vprašanje morebitnega enostranskega odstopa od klavzule pa zahteva presojo pogodbenega dogovora in okoliščin konkretnega primera.

Delodajalec zato ne bi smel predpostavljati, da lahko že z enostranskim obvestilom v vseh primerih preneha izpolnjevati svoje obveznosti.

Konkurenčna klavzula pri pogodbi za določen čas

Pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas konkurenčne klavzule ni mogoče veljavno dogovoriti v vseh primerih.

  1. člen ZDR-1 posebej določa, da je ob izpolnjenih zakonskih pogojih to mogoče pri pogodbah za določen čas, sklenjenih z določenimi kategorijami delavcev, med drugim z vodilnimi delavci, poslovodnimi osebami, prokuristi in za opravljanje projektnega dela.

Tudi v teh primerih veljajo omejitve glede trajanja, pisne oblike, vsebine in denarnega nadomestila.

Kako pravilno pripraviti konkurenčno klavzulo?

Delodajalec, ki želi zaščititi svoje poslovne interese, naj konkurenčne klavzule ne vključuje v pogodbo o zaposlitvi zgolj kot splošnega določila.

Pri pripravi je pomembno opredeliti, katera znanja in poslovne zveze se varujejo, kakšen je dopusten obseg konkurenčne omejitve, koliko časa bo trajala in kakšno denarno nadomestilo pripada delavcu.

Posebno pozornost je treba nameniti temu, da določilo ustreza konkretnemu delovnemu mestu in dejanskim poslovnim interesom delodajalca.

Neustrezno pripravljena konkurenčna klavzula lahko povzroči pravno negotovost in spore po prenehanju delovnega razmerja.

Pravna pomoč pri konkurenčni klavzuli

Vprašanja glede veljavnosti konkurenčne klavzule se pogosto pojavijo ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prehodu zaposlenega h konkurenci ali ustanovitvi lastnega podjetja.

Odvetniška pisarna Konjar nudi pravno svetovanje delavcem in delodajalcem pri pripravi in pregledu konkurenčnih klavzul, presoji njihove veljavnosti, uveljavljanju denarnega nadomestila ter reševanju sporov zaradi domnevnih kršitev.

Več informacij o pravni pomoči za podjetja je na strani Odvetnik za delodajalce.

Če ste zaposleni in potrebujete pregled pogodbe o zaposlitvi oziroma presojo konkurenčne klavzule, si lahko več preberete na strani Odvetnik za delovno pravo.

Za pregled pogodbe ali pravni posvet pokličite 040 509 227 ali pišite na tjasa.konjar@konjar.si.

Pogosta vprašanja o konkurenčni klavzuli

Ali lahko konkurenčna klavzula traja tri leta?

Ne. ZDR-1 dopušča konkurenčno klavzulo največ za dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mora biti tudi znotraj tega obdobja omejitev razumna.

Ali je konkurenčna klavzula veljavna brez nadomestila?

Ne. Če denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ni določeno v pogodbi o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja.

Ali lahko po odpovedi delam pri konkurenčnem podjetju?

Odvisno od veljavnosti in vsebine konkurenčne klavzule, načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter konkretne dejavnosti, ki jo nameravate opravljati.

Ali konkurenčna klavzula velja pri sporazumni odpovedi?

Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je eden od primerov, pri katerih ZDR-1 dopušča dogovor o konkurenčni klavzuli. Njena veljavnost pa je odvisna tudi od drugih zakonskih pogojev.

Koliko znaša nadomestilo za konkurenčno klavzulo?

Zakonsko določeno minimalno mesečno nadomestilo znaša tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem zaposlitve. Obveznost izplačevanja se presoja po pogojih iz 41. člena ZDR-1.

Ali lahko delodajalec zahteva pogodbeno kazen?

Odvisno od konkretnega pogodbenega dogovora, njegove veljavnosti in okoliščin domnevne kršitve. Vsaka določba o pogodbeni kazni ni nujno tudi izvršljiva.


Pravna podlaga: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), zlasti 39., 40., 41. in 42. člen.

Članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega pravnega svetovanja. Presoja posamezne konkurenčne klavzule je odvisna od pogodbe o zaposlitvi, načina prenehanja delovnega razmerja in drugih konkretnih okoliščin.

Related Posts

Pokličite odvetnico 040 509 227