Odpoved dediščini je pomembna odločitev, ki ima lahko trajne pravne in premoženjske posledice. V zapuščinskih postopkih se dediči pogosto odločijo, da svoj dedni delež prepustijo bratu, sestri ali drugemu dediču, ne da bi se povsem zavedali pravnih posledic takšne izjave.
Težave lahko nastanejo, kadar dedič pozneje ugotovi, da je bilo premoženje zapustnika vredno več, kot je sprva vedel, da obstaja dodatno premoženje ali da je svojo odločitev sprejel na podlagi napačnih informacij.
Ali je mogoče odpoved dediščini preklicati? Ali lahko dedič zahteva svoj delež nazaj? In kakšna je razlika med odpovedjo dediščini in odstopom dednega deleža?
Odgovori so odvisni predvsem od vsebine dedne izjave, okoliščin njenega podpisa in zakonskih pogojev.
Kaj pomeni odpoved dediščini?
Po 133. členu Zakona o dedovanju (ZD) se lahko dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.
Odpoved dediščini pomeni, da dedič ne želi sprejeti dediščine, do katere bi bil sicer upravičen.
Pri tem je pomembno, da odpoved praviloma učinkuje tudi za potomce dediča, ki se je dediščini odpovedal, razen če izrecno izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
Če se dedič odpove samo v svojem imenu, se šteje, kot da sploh ni bil dedič, kar lahko vpliva na dedovanje njegovih potomcev.
Pred podajo takšne izjave je zato pomembno razumeti, kdo bo po odpovedi upravičen do dedovanja in kako se bodo spremenili dedni deleži.
Odpoved dediščini v korist brata ali sestre ni prava odpoved dediščini
V praksi dediči pogosto izjavijo, da se dediščini odpovedujejo v korist brata, sestre ali drugega družinskega člana. Vendar zakon takšno izjavo obravnava drugače.
Po drugem odstavku 136. člena ZD se odpoved v korist določenega dediča ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu dednega deleža. Razlika je pomembna. Pri pravi odpovedi dediščini dedič ne želi dedovati, pri odstopu dednega deleža pa svoj delež prepusti drugemu dediču.
Pravne in morebitne davčne posledice so zato lahko različne. Pri presoji je treba vedno preveriti dejansko vsebino podpisane izjave oziroma dednega dogovora in ne zgolj njegovega naslova.
Ali je mogoče odpoved dediščini preklicati?
Praviloma ne. 138. člen Zakona o dedovanju določa, da se izjava o odpovedi dediščini ali o njenem sprejemu ne more preklicati.
To pomeni, da si dedič ne more preprosto premisliti in zahtevati, da se njegova prejšnja izjava ne upošteva več. Vendar zakon predvideva pomembno izjemo. Dedič lahko zahteva razveljavitev dedne izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo oziroma če je bila dana v zmoti. Pri tem ni dovolj zgolj dejstvo, da dedič svojo odločitev pozneje obžaluje.
Za uspešno izpodbijanje morajo obstajati konkretne pravno relevantne okoliščine, ki jih je mogoče tudi dokazati. Če je dedič svoj dedni delež odstopil drugemu dediču, pa je treba poleg pravil o dednih izjavah preveriti tudi pravno naravo in vsebino dogovora o odstopu.
Kaj če dedič pozneje ugotovi, da je zapuščina vredna več?
Ena najpogostejših težav nastane, kadar se dedič odpove dediščini ali svoj delež prepusti drugemu dediču, pozneje pa ugotovi, da je zapuščina obsegala več premoženja, kot mu je bilo predstavljeno.
Lahko gre za nepremičnino, bančna sredstva, vrednostne papirje ali drugo premoženje, za katerega dedič ob podpisu izjave ni vedel.
Vendar naknadno odkritje dodatnega premoženja samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče dedno izjavo razveljaviti.
Pomembno je ugotoviti:
- katere informacije je imel dedič ob podpisu izjave;
- ali je vedel za obstoj in vrednost premoženja;
- ali mu je kdo namerno prikril pomembne okoliščine;
- ali je bila njegova odločitev posledica pravno relevantne zmote;
- kakšno izjavo oziroma dogovor je dejansko podpisal;
- ali je sklep o dedovanju že pravnomočen.
Če je dedič izjavo podal na podlagi zavajajočih informacij, lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih pride v poštev njeno izpodbijanje. Za presojo je potreben pregled dokumentacije in vseh okoliščin konkretnega primera.
Kaj če je bilo premoženje odkrito šele po končanem zapuščinskem postopku?
Zakon o dedovanju v 221. členu posebej ureja pozneje najdeno premoženje.
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero ob izdaji sklepa ni bilo znano, da pripada zapuščini, sodišče praviloma ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Vendar je treba razlikovati med dvema položajema:
Prvi položaj: po končanem dedovanju se odkrije novo premoženje, med dediči pa ni spora o veljavnosti predhodnih izjav.
Drugi položaj: dedič zatrjuje, da je bila njegova odpoved oziroma odstop dednega deleža posledica zmote, zvijače ali drugih pravno relevantnih okoliščin.
V drugem primeru zgolj predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju praviloma ne reši vprašanja veljavnosti predhodne izjave ali dogovora. Zato je treba pravne možnosti presoditi ločeno.
Ali lahko dedič izpodbija izjavo, ki jo je podpisal pri notarju?
Dejstvo, da je bila izjava podpisana ali podpis overjen pri notarju, samo po sebi ne izključuje možnosti njenega izpodbijanja.
Vendar je treba preveriti, kakšna listina je bila sestavljena, kakšna je bila vloga notarja in kakšna pravna razmerja so bila z njo urejena.
Overitev podpisa namreč ni enaka sestavi notarskega zapisa. Prav tako je pomembno razlikovati med dedno izjavo, dogovorom o odstopu dednega deleža in dednim dogovorom, sklenjenim v zapuščinskem postopku. Od pravne narave listine je odvisno, katere zahtevke je mogoče uveljavljati in po kakšnem postopku.
Kaj če je sklep o dedovanju že pravnomočen?
Pravnomočnost sklepa o dedovanju pomembno vpliva na možnosti nadaljnjega pravnega varstva.
- člen ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju praviloma veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, razen v zakonsko določenih primerih.
To pa še ne pomeni, da po pravnomočnosti ni več nobene možnosti sodnega varstva.
V določenih primerih je mogoče pravice uveljavljati v pravdnem postopku.
Pravna pot je odvisna predvsem od tega, ali se izpodbija dedna izjava, dogovor med dediči ali uveljavlja druga dednopravna pravica. Zato je pred vložitvijo kakršnegakoli zahtevka pomembno preveriti dokumentacijo, relevantne roke in dejansko pravno podlago.
Kaj storiti, če ste se dediščini že odpovedali?
Če ste podpisali odpoved dediščini ali svoj dedni delež odstopili drugemu dediču, pozneje pa ugotovili okoliščine, ki postavljajo vašo odločitev pod vprašaj, je priporočljivo čim prej preveriti pravne možnosti.
Za pregled so praviloma pomembni:
- podpisana dedna izjava oziroma dogovor o odstopu dednega deleža;
- zapisnik zapuščinske obravnave;
- sklep o dedovanju, če je že izdan;
- morebitna notarska listina;
- dokazila o obsegu in vrednosti zapuščine;
- komunikacija med dediči oziroma druga dokazila o okoliščinah podpisa.
Na podlagi teh dokumentov je mogoče presoditi, ali obstajajo razlogi za izpodbijanje izjave oziroma dogovora in katera pravna pot bi bila ustrezna.
Pravna pomoč pri odpovedi dediščini in dednih sporih
Odpoved dediščini in odstop dednega deleža lahko povzročita zahtevna pravna vprašanja, zlasti kadar med dediči nastane spor glede obsega premoženja, veljavnosti podpisanega dogovora ali okoliščin njegove sklenitve.
Odvetniška pisarna Konjar nudi pravno pomoč pri pregledu dednih izjav in dogovorov, presoji možnosti njihovega izpodbijanja ter zastopanju v zapuščinskih in pravdnih postopkih.
Če ste dediščino že odstopili drugemu dediču ali menite, da ste svojo izjavo podpisali na podlagi napačnih informacij, je priporočljivo pred nadaljnjim ukrepanjem pridobiti individualno pravno mnenje.
Več informacij o zastopanju v zapuščinskih postopkih je na strani Odvetnik za dedovanje.
Za pravni posvet pokličite 040 509 227 ali pišite na tjasa.konjar@konjar.si.
Pogosta vprašanja o odpovedi dediščini
Ali se lahko odpovem dediščini samo delno?
Ne. Po 136. členu ZD odpoved dediščini ne more biti delna ali pogojna. Drugačno pravno vprašanje pa je razpolaganje z dednim deležem oziroma dogovor med dediči.
Ali se lahko odpovem dediščini v korist sestre?
Da, vendar se takšna izjava po zakonu ne šteje za pravo odpoved dediščini, temveč za odstop dednega deleža.
Ali lahko zahtevam dediščino nazaj, če sem podpisal odpoved?
Samo obžalovanje odločitve ni dovolj. Pod določenimi pogoji je mogoča zahteva za razveljavitev dedne izjave zaradi sile, grožnje, zvijače ali zmote. Pri odstopu dednega deleža je treba posebej preveriti pravno naravo dogovora.
Kaj če nisem vedel za vse zapustnikovo premoženje?
Naknadno odkritje dodatnega premoženja ne povzroči samodejne neveljavnosti izjave. Lahko pa vpliva na pravno presojo, če so podane dodatne okoliščine, na primer pravno relevantna zmota ali zvijača.
Ali lahko po pravnomočnem sklepu o dedovanju še kaj storim?
V določenih primerih da. Možnosti so odvisne od vrste zahtevka, vsebine dedne izjave oziroma dogovora, pravnomočnega sklepa in zakonskih rokov.
Pravna podlaga: Zakon o dedovanju (ZD), zlasti 133., 136., 138., 220., 221. in 224. člen.
Članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega pravnega svetovanja. Pravni položaj je treba presoditi na podlagi konkretnih listin, okoliščin in veljavne zakonodaje.





