Ara pri nakupu nepremičnine – kdaj jo kupec izgubi in kdaj se ara vrne?

Ara pri nakupu nepremičnine je v praksi zelo pogosta. Kupec jo praviloma plača ob sklenitvi pogodbe ali predpogodbe, s čimer stranki utrdita dogovor o prodaji stanovanja, hiše, zemljišča ali druge nepremičnine.

Težave nastanejo predvsem takrat, ko do dokončne izvedbe nakupa ne pride. Kupec se lahko vpraša, ali bo izgubil aro, če ne dobi kredita, prodajalca pa zanima, ali lahko aro obdrži, če si kupec premisli.

Pogosta je tudi zmotna predstava, da lahko kupec od pogodbe vedno odstopi tako, da prodajalcu pusti aro, prodajalec pa tako, da kupcu vrne dvojno aro. To ne drži avtomatično.

Pravne posledice so odvisne od vsebine sklenjenega dogovora, razloga za neizpolnitev pogodbe in od tega, ali je bila poleg are dogovorjena tudi pravica do odstopa od pogodbe.

Kaj je ara pri nakupu nepremičnine?

Ara je denarni znesek, ki ga ena pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe izroči drugi kot znamenje, da je pogodba sklenjena.

Obligacijski zakonik v 64. členu določa, da se ob izpolnitvi pogodbe ara vrne ali všteje v izpolnitev obveznosti. Pri prodaji nepremičnine se zato praviloma všteje v kupnino.

Primer:

Če je dogovorjena kupnina za stanovanje 250.000 EUR, kupec pa ob sklenitvi pogodbe plača 10.000 EUR are, ob izpolnitvi pogodbe praviloma plača še preostanek dogovorjene kupnine.

Ara torej ni zgolj simbolično plačilo. Z njo so lahko povezane pomembne pravne posledice, če ena od strank pogodbe ne izpolni.

Koliko znaša ara pri nakupu nepremičnine?

Obligacijski zakonik za običajno prodajo nepremičnine med posamezniki ne določa splošnega obveznega odstotka are. Višino določita pogodbeni stranki.

Zato ne velja splošno pravilo, da mora ara vedno znašati 10 % kupnine.

Višina are mora biti skrbno premišljena. Višja ara sicer močneje zavaruje resnost sklenjenega posla, vendar pomeni tudi večje finančno tveganje, če pride do spora glede izpolnitve pogodbe.

Obligacijski zakonik omogoča, da sodišče na zahtevo zainteresirane stranke pretirano veliko aro zmanjša.

Posebna pravila veljajo pri nekaterih prodajah novih stanovanj in enostanovanjskih stavb, za katere se uporablja Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES). V teh primerih zakon določa, da ara ne sme presegati 10 % kupnine.

Kdaj kupec izgubi aro?

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovoren kupec, ki je dal aro, ima prodajalec po 65. členu Obligacijskega zakonika več možnosti.

Prodajalec lahko pod zakonskimi pogoji zahteva izpolnitev pogodbe in povrnitev škode ali pa se zadovolji s prejeto aro.

Zato je lahko posledica kupčeve odgovornosti za neizpolnitev tudi to, da prodajalec aro obdrži.

Vendar samo dejstvo, da kupec ne želi več kupiti nepremičnine, še ne pomeni nujno, da se lahko svojih pogodbenih obveznosti enostavno razbremeni s tem, da prodajalcu prepusti aro.

To je ena najpogostejših zmot pri nakupu nepremičnine.

Ali lahko kupec odstopi od nakupa in samo izgubi aro?

Ne avtomatično.

Običajna ara po 64. členu Obligacijskega zakonika sama po sebi kupcu ne daje pravice, da poljubno odstopi od pogodbe in se svojih obveznosti razbremeni samo tako, da prodajalcu pusti aro.

Če želita stranki takšno možnost, morata ustrezno urediti pravico do odstopa od pogodbe.

Obligacijski zakonik v 68. členu posebej ureja primer, ko je bila ob ari dogovorjena tudi pravica odstopiti od pogodbe. Takrat ima ara funkcijo odstopnine oziroma skesnine.

Če v takem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi. Če odstopi stranka, ki jo je prejela, mora vrniti dvojni znesek.

Zato je zelo pomembno, kaj dejansko piše v pogodbi ali predpogodbi.

Kdaj mora prodajalec vrniti dvojno aro?

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovoren prodajalec, ki je aro prejel, lahko kupec skladno s 65. členom Obligacijskega zakonika glede na okoliščine zahteva:

  • izpolnitev pogodbe, če je ta še mogoča,
  • povrnitev škode in vrnitev are ali
  • vrnitev dvojne are.

Primer je lahko položaj, ko prodajalec po sklenitvi zavezujoče pogodbe brez ustrezne pravne podlage zavrne prodajo in nepremičnino želi prodati drugemu kupcu.

Ali so v konkretnem primeru res izpolnjeni pogoji za dvojno aro, pa je treba presoditi glede na sklenjeno pogodbo in razlog, zaradi katerega do izpolnitve ni prišlo.

Ali lahko prodajalec preprosto vrne dvojno aro in nepremičnino proda drugemu?

Tudi tukaj je odgovor: ne avtomatično.

Če je bila dogovorjena samo običajna ara, prodajalec nima že zaradi samega dogovora o ari neomejene možnosti, da si premisli, kupcu vrne dvojno aro in nepremičnino proda nekomu drugemu.

  1. člen Obligacijskega zakonika izrecno določa, da – če ni dogovorjeno drugače – niti stranka, ki je dala aro, ne more odstopiti zgolj tako, da aro pusti drugi stranki, niti stranka, ki je aro prejela, zgolj tako, da vrne dvojno aro.

Drugače je, če sta stranki izrecno dogovorili pravico do odstopa in s tem ari dali funkcijo odstopnine.

Ta razlika je pri pripravi pogodbe zelo pomembna.

Kaj se zgodi z aro, če banka kupcu ne odobri kredita?

To je eno najpogostejših vprašanj pri nakupu stanovanja ali hiše.

Neodobritev stanovanjskega kredita sama po sebi ne pomeni avtomatično, da mora prodajalec kupcu vrniti aro.

Odgovor je odvisen predvsem od vsebine pogodbe.

Če kupec ve, da bo lahko kupnino plačal samo, če mu banka odobri stanovanjski kredit, je smiselno to vprašanje urediti pred plačilom are in podpisom zavezujočega dogovora.

V pogodbi se lahko ustrezno opredeli, kaj se zgodi, če kredit do določenega datuma ni odobren in pod kakšnimi pogoji se morebitno plačilo vrne.

Če takšnega dogovora ni, lahko neuspešno pridobivanje financiranja povzroči resen spor glede tega, katera stranka je odgovorna za neizpolnitev in komu pripada ara.

Zato kupcu odsvetujemo, da večji znesek are plača, še preden preveri svoje možnosti financiranja in pravno stanje nepremičnine.

Ara ali avans – kakšna je razlika?

Ara in predplačilo oziroma avans nista nujno ista stvar.

Predplačilo je praviloma vnaprejšnje plačilo dela obveznosti oziroma kupnine. Ara pa ima poleg plačilne funkcije tudi posebno pravno funkcijo, ki jo urejajo določbe Obligacijskega zakonika o ari.

Zato samo poimenovanje nakazila še ni nepomembno.

Pri sporu se presoja vsebina dogovora, namen plačila in okoliščine, v katerih je bil znesek izročen.

Če želite, da ima plačani znesek pravne učinke are, mora biti iz pogodbe dovolj jasno razvidno, kaj sta stranki dogovorili in kakšne posledice nastanejo ob neizpolnitvi.

Ara ali rezervacija nepremičnine?

Pri nepremičninskih poslih se pojavljajo tudi izrazi, kot so rezervacija, rezervacijski depozit, varščina ali rezervacijska pristojbina.

Takšnega plačila ni mogoče avtomatično enačiti z aro samo zato, ker je bil denar plačan ob izraženem interesu za nakup.

Pomembna je vsebina konkretnega dogovora.

Pred plačilom rezervacijskega zneska je zato smiselno preveriti predvsem:

  • komu se denar plačuje,
  • na kakšni pravni podlagi,
  • ali se bo všteval v kupnino,
  • v katerih primerih se vrne,
  • v katerih primerih ga kupec izgubi in
  • kaj se zgodi, če prodajalec nepremičnine ne proda.

Pri večjih zneskih se ne zanašajte zgolj na ustne dogovore.

Ali je mogoče plačati aro že ob predpogodbi?

Da. Predpogodba in dogovor o ari se načeloma ne izključujeta.

Predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili glavno pogodbo. Ker mora biti pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, po Obligacijskem zakoniku sklenjena v pisni obliki, je pri nepremičninskih poslih pomembna tudi pravilna oblika predpogodbe.

Preden kupec plača aro na podlagi predpogodbe, mora biti jasno določeno vsaj, katera nepremičnina je predmet prodaje, kakšna je kupnina, kakšni so roki in pod katerimi pogoji bo sklenjena oziroma izpolnjena glavna pogodba.

Kaj preveriti pred plačilom are za nepremičnino?

Največja napaka je, da kupec plača aro samo zato, ker se boji, da bo sicer nepremičnino kupil nekdo drug.

Pred plačilom večjega zneska je smiselno preveriti najmanj:

Lastništvo nepremičnine. Preveriti je treba, ali je oseba, ki prodaja nepremičnino, dejansko njen lastnik in ali so potrebna soglasja drugih oseb.

Zemljiškoknjižno stanje. Pomembne so hipoteke, služnosti, zaznambe, plombe in druge pravice ali omejitve.

Pravno stanje objekta. Pri hišah in stanovanjih je lahko pomembna tudi dokumentacija glede objekta, etažne lastnine in njegovega dejanskega stanja.

Financiranje. Če je nakup odvisen od bančnega kredita, naj kupec še pred sklenitvijo zavezujočega dogovora preveri možnosti financiranja.

Besedilo pogodbe ali predpogodbe. Posebej pomembne so določbe o ari, rokih, načinu plačila kupnine, izročitvi nepremičnine, zemljiškoknjižnem dovolilu ter posledicah, če katera od strank svojih obveznosti ne izpolni.

Pri nakupu nepremičnine je lahko nekaj sto evrov za pravočasen pravni pregled zanemarljiv strošek v primerjavi s tveganjem izgube več tisoč evrov are ali nastankom dolgotrajnega spora.

Kaj če prodajalec po prejemu are noče podpisati kupoprodajne pogodbe?

Odgovor je odvisen predvsem od tega, kaj je bilo pred plačilom are že veljavno dogovorjeno.

Pri nepremičninah je to še posebej pomembno, saj Obligacijski zakonik za pogodbo, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, zahteva pisno obliko. Prav tako veljajo pravila o obliki glavne pogodbe tudi za predpogodbo, kadar je predpisana oblika pogoj za veljavnost.

Zato elektronska sporočila, osnutek pogodbe, rezervacijski obrazec in samo nakazilo denarja niso v vsakem primeru enakovredni pravilno sklenjeni prodajni pogodbi ali predpogodbi.

Če je prišlo do spora glede vračila are, je treba pregledati celotno dokumentacijo in komunikacijo med strankama.

Kaj storiti, če je prišlo do spora glede are?

Če prodajalec noče vrniti are ali kupec zahteva dvojno aro, je treba najprej ugotoviti:

  • kakšen dogovor je bil sklenjen,
  • ali gre pravno sploh za aro,
  • ali je bila dogovorjena tudi pravica do odstopa,
  • katera stranka je odgovorna za neizpolnitev,
  • ali je bila pogodba veljavno sklenjena ter
  • kateri zahtevek je glede na konkretne okoliščine najprimernejši.

Ni vsak primer, ko do prodaje nepremičnine ne pride, avtomatično primer »izgubljene« ali »dvojne« are.

Pravne posledice so lahko bistveno drugačne glede na vsebino dokumentov, ki sta jih stranki podpisali.

Odvetnik za nepremičnine – pregled pogodbe pred plačilom are

Pri nakupu ali prodaji nepremičnine je pogodbo bistveno varneje pravno pregledati pred podpisom in plačilom are, ne šele takrat, ko pride do spora.

Odvetnik za nepremičnine lahko preveri zemljiškoknjižno in pravno stanje nepremičnine, pregleda ali pripravi kupoprodajno pogodbo oziroma predpogodbo ter ustrezno uredi določbe o ari, financiranju, rokih in posledicah morebitne neizpolnitve.

Če je do spora glede are že prišlo, je treba pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pregledati podpisane listine, dokazila o plačilu in komunikacijo med kupcem, prodajalcem ter morebitno nepremičninsko agencijo.

Preberite več: Odvetnik za nepremičnine – pravna pomoč pri nakupu in prodaji nepremičnine.


Pogosta vprašanja o ari pri nakupu nepremičnine

Ali se ara všteje v kupnino?

Da. Če je pogodba izpolnjena, se ara praviloma vrne ali všteje v izpolnitev. Pri nakupu nepremičnine se običajno všteje v dogovorjeno kupnino.

Ali je ara vedno 10 % kupnine?

Ne. Obligacijski zakonik za običajne nepremičninske posle ne določa splošnega pravila, da mora ara znašati 10 %. Posebna omejitev do 10 % pa velja pri prodajah, za katere se uporablja ZVKSES.

Ali kupec izgubi aro, če si premisli?

Lahko, vendar posledice niso odvisne samo od tega, da si je kupec premislil. Pomembni so vsebina pogodbe, odgovornost za neizpolnitev in vprašanje, ali je bila dogovorjena pravica do odstopa.

Ali mora prodajalec vedno vrniti dvojno aro, če si premisli?

Ne avtomatično. Pri presoji je treba ugotoviti pravno podlago dogovora in odgovornost za neizpolnitev. Obligacijski zakonik pa v primeru odgovornosti prejemnika are drugi stranki med drugim daje možnost zahtevati vrnitev dvojne are.

Kaj če banka ne odobri kredita?

Neodobritev kredita sama po sebi še ne pomeni avtomatične pravice do vračila are. Če je nakup odvisen od kredita, je priporočljivo to vprašanje izrecno urediti v pogodbi še pred plačilom are.

Ali lahko prodajalec po prejemu are proda nepremičnino drugemu kupcu?

Če je že sklenjena zavezujoča pogodba, prodajalec praviloma ne pridobi pravice do poljubnega odstopa samo zato, ker bi bil pripravljen vrniti dvojno aro. Pomembno je, ali je bila posebej dogovorjena tudi pravica do odstopa.

Ali se lahko zahteva zmanjšanje previsoke are?

Da. Obligacijski zakonik določa, da lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke pretirano veliko aro zmanjša.


Prispevek je splošne informativne narave. Pri konkretnem nepremičninskem poslu ali sporu je treba pravni položaj presoditi glede na vsebino pogodbe, predpogodbe in druge dokumentacije.

Related Posts

Leave a Reply

Pokličite odvetnico 040 509 227