Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca – postopek in najpogostejše napake

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je eden izmed pravno zahtevnejših postopkov v delovnem razmerju. Delodajalec delavcu pogodbe o zaposlitvi ne more odpovedati zgolj zato, ker z njegovim delom ni zadovoljen ali ker želi zmanjšati število zaposlenih. Za zakonito odpoved mora obstajati utemeljen razlog, delodajalec pa mora pravilno izpeljati tudi postopek odpovedi.

Napake pri odpovedi lahko vodijo v delovni spor, v katerem delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi, vrnitev na delo in plačilo nadomestil plače.

Zato je priporočljivo, da delodajalec že pred začetkom postopka preveri, kateri odpovedni razlog je dejansko podan in kakšen postopek mora izvesti.

Kdaj lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa razloge, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Več o pravnem svetovanju na tem področju si lahko preberete na strani odvetnik za delovno pravo.

Med najpogostejšimi so:

  • poslovni razlog,
  • razlog nesposobnosti,
  • krivdni razlog,
  • nezmožnost opravljanja dela zaradi invalidnosti,
  • neuspešno opravljeno poskusno delo.

Pri redni odpovedi mora obstajati utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi.

Pomembno je tudi dokazno breme: kadar pogodbo o zaposlitvi redno odpoveduje delodajalec, mora praviloma prav on dokazati obstoj utemeljenega odpovednega razloga.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

O poslovnem razlogu govorimo, kadar preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

V praksi lahko gre na primer za:

  • reorganizacijo podjetja,
  • zmanjšanje obsega poslovanja,
  • ukinitev določenega delovnega mesta,
  • spremembo načina organizacije dela,
  • avtomatizacijo določenih delovnih procesov,
  • prerazporeditev nalog med druge zaposlene,
  • druge spremembe poslovanja, zaradi katerih delo pod obstoječimi pogodbenimi pogoji ni več potrebno.

Samo poimenovanje razloga kot »reorganizacija« ne zadostuje. Delodajalec mora biti sposoben konkretno pojasniti, kaj se je v organizaciji ali poslovanju dejansko spremenilo in zakaj je zaradi tega prenehala potreba po delu konkretnega delavca pod pogoji njegove pogodbe o zaposlitvi.

V sodni praksi je pomembna predvsem presoja, ali je poslovni razlog resničen in ne zgolj navidezen.

Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora preveriti tudi pravico delavca do odpovednega roka in odpravnine.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

Razlog nesposobnosti lahko obstaja zlasti takrat, kadar delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov oziroma dela ne opravlja pravočasno, strokovno ali kakovostno ali kadar ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela.

Razloga nesposobnosti ni priporočljivo enačiti s krivdnim razlogom.

Če delavec na primer objektivno ne dosega pričakovanih rezultatov, to še ne pomeni nujno, da je kršil svoje delovne obveznosti.

Delodajalec mora biti sposoben konkretno dokazati, v čem se nesposobnost kaže. Splošna navedba, da delodajalec z delavcem »ni zadovoljen«, praviloma ni dovolj.

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti mora delodajalec delavca pisno seznaniti z razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Krivdni razlog je podan, kadar delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

V praksi lahko gre na primer za:

  • ponavljajoče se neupravičene zamude,
  • nespoštovanje navodil delodajalca,
  • neupravičene odsotnosti,
  • kršitve pravil delovnega procesa,
  • nepravilno ravnanje z opremo ali premoženjem delodajalca,
  • druge kršitve obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, internih aktov ali zakonodaje.

Vendar pa vsaka napaka ali kršitev še ne pomeni, da lahko delodajalec delavcu takoj poda redno odpoved iz krivdnega razloga.

Pisno opozorilo pred odpovedjo

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca praviloma najprej pisno opozoriti na izpolnjevanje njegovih obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve.

Pisno opozorilo mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

Po trenutno veljavni ureditvi se opozorilo nanaša na ponovno kršitev v obdobju šestih mesecev od njegovega prejema, kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko določi drugačno obdobje, vendar največ 18 mesecev.

Pri pripravi opozorila je pomembno, da je kršitev dovolj konkretno opisana. Priporočljivo je navesti predvsem, kaj je delavec storil oziroma opustil, kdaj je do kršitve prišlo in katero obveznost naj bi s tem kršil.

Delavec lahko po prejemu pisnega opozorila pod pogoji ZDR-1 zahteva tudi možnost, da se o očitanih kršitvah izjavi.

Zagovor delavca pred odpovedjo

Pri redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ter pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca praviloma pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor.

Rok za pripravo na zagovor ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

Namen zagovora ni zgolj formalnost. Delavec mora imeti dejansko možnost, da se opredeli do očitkov delodajalca.

Delodajalec pa mora njegove navedbe pred sprejemom končne odločitve tudi ustrezno pretehtati.

Redna ali izredna odpoved delavcu?

Pomembno je razlikovati med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Pri redni odpovedi pogodba praviloma preneha po poteku odpovednega roka.

Pri izredni odpovedi odpovednega roka ni.

Vendar je izredna odpoved dopustna le v zakonsko določenih primerih. Poleg obstoja konkretnega razloga mora biti praviloma podan tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

Zato delodajalec ne more prosto izbirati med redno in izredno odpovedjo samo zato, ker želi, da delavcu delovno razmerje preneha takoj.

Kako mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi sestavljena?

Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti podani v pisni obliki.

Delodajalec mora v odpovedi navesti in obrazložiti dejanski razlog za odpoved.

Prav pri obrazložitvi pogosto prihaja do težav.

Ni dovolj zapisati zgolj:

»Delavcu se odpoveduje pogodba iz poslovnega razloga.«

Iz odpovedi mora biti razvidno, katere konkretne okoliščine predstavljajo poslovni razlog in zakaj zaradi njih delavčevo delo pod pogoji njegove pogodbe ni več potrebno.

Enako velja pri krivdni odpovedi. Kršitve morajo biti konkretizirane, odpoved pa mora biti povezana z dejanskimi dogodki, na katerih temelji.

Delodajalec mora delavca ob odpovedi pisno obvestiti tudi o pravnem varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

Kako se odpoved vroči delavcu?

Odpoved mora biti delavcu pravilno vročena.

ZDR-1 posebej ureja načine vročanja odpovedi. V praksi se odpoved praviloma vroča osebno v prostorih delodajalca ali na drug z zakonom predviden način.

Pravilna vročitev je pomembna tudi zato, ker lahko od dneva vročitve začnejo teči odpovedni rok in roki za uveljavljanje pravnega varstva.

Zato naj ima delodajalec dokaz o tem, kdaj in na kakšen način je bila odpoved delavcu vročena.

Kolikšen je odpovedni rok?

Odpovedni rok je odvisen od odpovednega razloga in trajanja zaposlitve pri delodajalcu.

Pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti se minimalni odpovedni rok po ZDR-1 povečuje glede na trajanje zaposlitve pri delodajalcu.

Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga znaša zakonski odpovedni rok 15 dni.

Pri izračunu je treba preveriti tudi pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.

Kdaj delavcu pripada odpravnina?

Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti je delodajalec praviloma dolžan delavcu izplačati odpravnino v skladu z ZDR-1.

Osnova za izračun je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Višina odpravnine je nato odvisna predvsem od trajanja zaposlitve pri delodajalcu.

Pri krivdni odpovedi delavcu odpravnina po tej podlagi ne pripada.

Posebno varstvo nekaterih delavcev pred odpovedjo

Pred začetkom postopka odpovedi je treba preveriti tudi, ali delavec sodi med kategorije delavcev, ki jim zakon zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo.

Posebna pravila lahko veljajo med drugim za:

  • predstavnike delavcev,
  • določene delavce pred upokojitvijo,
  • noseče delavke in starše v zakonsko določenih primerih,
  • invalide,
  • delavce, ki so ob prenehanju delovnega razmerja odsotni zaradi začasne nezmožnosti za delo.

Obseg varstva ni pri vseh kategorijah enak in tudi ne pomeni, da odpoved v nobenem primeru ni mogoča.

Prav zato je treba pred odpovedjo preveriti konkretni status delavca in odpovedni razlog.

Najpogostejše napake delodajalcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

1. Napačno izbran odpovedni razlog

Delodajalec problem opiše kot poslovni razlog, čeprav gre dejansko za nezadovoljstvo z delom delavca, ali pa uporabi krivdni razlog, čeprav delavcu ni mogoče očitati kršitve.

Pravna kvalifikacija razloga mora ustrezati dejanskemu stanju.

2. Presplošna obrazložitev odpovedi

Besede, kot so »reorganizacija«, »slabo delo« ali »kršitev obveznosti«, same zase običajno ne povedo dovolj.

Razlog je treba konkretizirati.

3. Nezadostni dokazi

Ker je pri redni odpovedi dokazno breme za utemeljenost odpovednega razloga na delodajalcu, je priporočljivo že pred začetkom postopka zbrati ustrezno dokumentacijo.

To so lahko na primer evidence, elektronska komunikacija, pogodbe, interni akti, zapisniki, pisna navodila in druga dokumentacija, odvisno od konkretnega razloga.

4. Nepravilno pisno opozorilo

Pri krivdni odpovedi je lahko problem že predhodno opozorilo, če ni pravočasno, če očitana kršitev ni dovolj konkretizirana ali če dejansko ni bila storjena.

5. Delavcu ni omogočen zagovor

Kadar je zagovor obvezen, opustitev tega dela postopka lahko pomembno vpliva na zakonitost odpovedi.

6. Neupoštevanje posebnega varstva delavca

Posebej previden mora biti delodajalec pri odpovedih delavcem, ki uživajo posebno zakonsko varstvo.

7. Odpoved je pripravljena šele po sprejeti odločitvi

Pogosta napaka je, da se delodajalec najprej dokončno odloči, da bo delavca odpustil, šele nato pa išče pravni razlog, ki bi njegovo odločitev upravičil. Pravilna pot je obratna: najprej se preveri dejansko stanje, pravna podlaga in dokazi, nato se izbere ustrezen postopek.

Ali lahko delodajalec odpusti delavca, ker z njim ni zadovoljen?

Samo nezadovoljstvo delodajalca ne predstavlja samostojnega odpovednega razloga.

Treba je ugotoviti, kaj je razlog za nezadovoljstvo. Če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, je lahko pod določenimi pogoji podan razlog nesposobnosti. Če krši svoje obveznosti, lahko pride v poštev krivdni razlog. Če njegovega dela zaradi reorganizacije podjetje ne potrebuje več, je lahko podan poslovni razlog. Vsaka od teh situacij pa zahteva drugačno pravno presojo.

Ali mora delodajalec delavca pred odpovedjo najprej opozoriti?

Ne vedno.

Pisno opozorilo je posebej pomembno pri redni odpovedi iz krivdnega razloga. Pri poslovnem razlogu takšno predhodno opozorilo ni potrebno, saj razlog za odpoved ne temelji na kršitvi delavca. Pri razlogu nesposobnosti je treba razlikovati med opozorilom in obveznostjo, da je delavec pred odpovedjo pisno seznanjen z razlogom nesposobnosti ter da mu je omogočen zagovor.

Kako se lahko delodajalec pripravi na odpoved delavcu?

Pred začetkom postopka je smiselno odgovoriti vsaj na naslednja vprašanja:

  1. Kaj je dejanski razlog za prenehanje delovnega razmerja?
  2. Kateri odpovedni razlog po ZDR-1 temu dejanskemu stanju ustreza?
  3. Ali obstajajo dokazi za ta razlog?
  4. Ali je potrebno predhodno pisno opozorilo?
  5. Ali je treba delavcu omogočiti zagovor?
  6. Ali delavec uživa posebno varstvo pred odpovedjo?
  7. Kakšen je odpovedni rok?
  8. Ali delavcu pripada odpravnina?
  9. Kako bo odpoved pravilno vročena?

Pri odpovedih je bistveno, da se postopek pravilno zastavi preden delodajalec delavcu izroči kakršenkoli dokument.

Podjetjem je pri takšnih postopkih smiselna širša pravna pomoč podjetjem, zlasti kadar je treba uskladiti odpoved, pogodbe o zaposlitvi in interne akte

Pravna pomoč delodajalcem pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca lahko ob napačno izbranem razlogu ali nepravilno izvedenem postopku povzroči delovni spor in dodatne stroške za podjetje.

Odvetnik lahko že pred začetkom postopka pregleda dejansko stanje in dokumentacijo, preveri ustreznost odpovednega razloga ter pripravi pisno opozorilo, vabilo na zagovor, odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma drugo potrebno dokumentacijo.

Odvetniška pisarna Konjar podjetjem nudi pravno pomoč pri odpovedih pogodb o zaposlitvi, pripravi delovnopravne dokumentacije in reševanju sporov z zaposlenimi.

Če kot delodajalec razmišljate o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je priporočljivo, da se že pred začetkom postopka preverijo odpovedni razlog, potrebna dokumentacija in zakonski roki.

Več o pravnem svetovanju in možnostih stalnega sodelovanja si preberite na strani Odvetnik za delodajalce – delovno pravo za podjetja.

Če razmišljate o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlenemu, je priporočljivo pravno podlago in postopek preveriti še pred izvedbo prvega formalnega koraka.

Related Posts

Leave a Reply

Pokličite odvetnico 040 509 227