Podjemna pogodba oziroma pogodba o delu je pogodba, s katero se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa se zaveže, da mu bo za opravljeno delo plačal. Uporablja se predvsem za konkretna oziroma občasna dela, pri katerih je v ospredju dogovorjen rezultat, ne pa trajno opravljanje dela kot pri zaposlitvi.
Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (OZ) v členih 619 do 648. Predmet pogodbe je lahko izdelava ali popravilo stvari, fizično delo, umsko delo ali drug določen posel.
Kljub navidezni preprostosti je pri podjemnih pogodbah potrebna previdnost. Zlasti pri podjetjih se pogosto pojavi vprašanje, ali se določeno delo sploh sme opravljati na podlagi podjemne pogodbe ali pa dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja.
Kaj je podjemna pogodba?
Podjemna pogodba je civilnopravna pogodba med:
- naročnikom, ki naroči določen posel, in
- podjemnikom, ki se zaveže ta posel opraviti.
Bistvo pogodbe je praviloma konkretno dogovorjen rezultat.
To je lahko na primer:
- popravilo določene stvari,
- montaža opreme,
- izdelava izdelka,
- izvedba določenega projekta,
- posamezna fizična dela,
- določeno strokovno ali umsko delo.
Sodna praksa posebej poudarja, da je za podjemno pogodbo značilna zaveza k opravljenemu poslu oziroma rezultatu, ne zgolj opravljanje posameznih aktivnosti.
Kdaj je podjemna pogodba primerna?
Podjemna pogodba je smiselna predvsem takrat, ko želi naročnik od izvajalca naročiti jasno določen in zaključljiv posel.
Primer:
Podjetje potrebuje izvajalca, ki bo do določenega datuma montiral opremo v novih poslovnih prostorih.
V pogodbi je mogoče določiti:
- kaj mora biti izvedeno,
- do kdaj,
- za kakšno plačilo,
- kakšni standardi kakovosti veljajo,
- kdo zagotovi material,
- kako se delo pregleda in prevzame.
Takšno razmerje je po svoji naravi bistveno bližje podjemni pogodbi kot klasični zaposlitvi.
Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
To je najpomembnejše vprašanje pri uporabi podjemne pogodbe.
Podjemne pogodbe ni dovoljeno uporabljati samo zato, da bi se podjetje izognilo sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi civilnopravnih pogodb, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
Za delovno razmerje je značilno zlasti, da se oseba:
- vključi v organiziran delovni proces delodajalca,
- delo opravlja za plačilo,
- delo opravlja osebno,
- ga opravlja nepretrgano,
- dela po navodilih delodajalca,
- dela pod njegovim nadzorom.
Če ti elementi dejansko obstajajo, poimenovanje dokumenta »podjemna pogodba« samo po sebi ne spremeni narave razmerja. ZDR-1 v primeru spora celo določa domnevo obstoja delovnega razmerja, če njegovi elementi obstajajo.
Primer
Če oseba vsak dan prihaja v podjetje ob 8. uri, dela do 16. ure, uporablja sredstva podjetja, opravlja enaka dela kot zaposleni ter delo opravlja po navodilih in pod nadzorom nadrejenega, obstaja precejšnje tveganje, da gre dejansko za delovno razmerje.
Dejstvo, da je vsak mesec podpisana podjemna pogodba, tega samo po sebi ne spremeni.
Ali lahko podjetje sklene podjemno pogodbo s svojim zaposlenim?
Lahko, vendar je potrebna previdnost.
Po uradnih informacijah SPOT je podjemna pogodba z lastnim zaposlenim možna za dela zunaj njegovih rednih delovnih nalog, če gre dejansko za samostojen posel in ne za prikrito plačilo dela, ki ga zaposleni že opravlja v okviru delovnega razmerja.
Če bi zaposleni po podjemni pogodbi opravljal v bistvu enako delo, kot ga opravlja po pogodbi o zaposlitvi, je treba ureditev posebej pravno preveriti.
Ali mora biti podjemna pogodba pisna?
Obligacijski zakonik za običajno podjemno pogodbo praviloma ne zahteva pisne oblike. Tudi sodna praksa izrecno potrjuje, da zakon za podjemno pogodbo kot tako ne zahteva pisnosti.
Kljub temu je pisna pogodba zelo priporočljiva.
Če nastane spor, je veliko lažje dokazati:
- kaj je bilo naročeno,
- kakšna je bila cena,
- kakšen je bil rok,
- katera dodatna dela so bila naročena,
- kdo je zagotavljal material,
- kakšen rezultat je bil dogovorjen.
Prav pri ustnih dogovorih pogosto nastane spor glede tega, kaj je bilo dejansko naročeno.
Kaj mora vsebovati dobra podjemna pogodba?
Vsebina je odvisna od konkretnega posla, vendar je priporočljivo jasno urediti vsaj naslednja vprašanja.
1. Pogodbene stranke
Navedeni morajo biti pravilni podatki naročnika in podjemnika.
2. Predmet pogodbe
To je eden najpomembnejših delov.
Namesto:
izvajalec bo opravil potrebna dela
je bistveno bolje konkretno opredeliti:
- katera dela,
- v kakšnem obsegu,
- kakšen rezultat mora biti dosežen.
3. Rok izvedbe
Določiti je smiselno:
- datum začetka,
- končni rok,
- morebitne vmesne roke.
Če je pravočasna izvedba za naročnika posebej pomembna, mora to iz pogodbe jasno izhajati.
4. Plačilo
Pogodba naj določi:
- skupno ceno ali način njenega izračuna,
- ali cena vključuje material,
- kdaj nastane pravica do plačila,
- rok plačila,
- morebitni avans,
- pogoje za dodatna dela.
OZ določa, da se plačilo primarno določi s pogodbo. Če ni določeno, lahko njegovo višino ob sporu določi sodišče glede na vrednost dela, običajno potreben čas in običajno plačilo za tak posel.
5. Dodatna dela
To je ena najpogostejših točk spora.
Podjemnik trdi:
Naročnik je zahteval dodatno delo.
Naročnik pa:
Tega nisem naročil oziroma sem mislil, da je vključeno v ceno.
Zato je priporočljivo določiti, da morajo biti dodatna dela predhodno potrjena ter kako se določi njihova cena.
6. Prevzem opravljenega dela
Določiti je smiselno:
- kako podjemnik sporoči, da je delo končano,
- v kakšnem roku ga naročnik pregleda,
- kako se evidentirajo napake,
- kdaj se šteje delo za prevzeto.
OZ naročniku nalaga, da izvršeno delo pregleda, ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in podjemnika o ugotovljenih napakah ustrezno obvesti.
Kaj če ima opravljeno delo napake?
Če delo ni opravljeno pravilno, ima naročnik glede na vrsto in težo napake različne možnosti.
Pri napakah, ki niso tako hude, da bi bilo delo neuporabno, mora praviloma podjemniku omogočiti odpravo napake in mu za to določiti primeren rok.
Če podjemnik napake ne odpravi, lahko pod zakonskimi pogoji naročnik med drugim:
- napako odpravi na podjemnikov račun,
- zahteva znižanje plačila,
- v določenih primerih odstopi od pogodbe.
Če je posel zaradi napake neuporaben ali je izveden v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, so naročnikove možnosti lahko širše.
Zato je zelo koristno, da pogodba že vnaprej določi tudi postopek reklamacije in odprave napak.
Kaj pa skrite napake?
Napaka se lahko pokaže šele po prevzemu.
OZ določa, da se lahko naročnik na skrito napako sklicuje, če podjemnika o njej obvesti čim prej, najpozneje v enem mesecu od njenega odkritja. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se na takšne napake praviloma ne more več sklicevati.
Pri konkretni zadevi je treba upoštevati tudi vrsto pogodbe in morebitne druge specialne predpise.
Ali mora podjemnik delo opraviti osebno?
Ne nujno.
Če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja drugače, podjemniku posla ni treba nujno opraviti osebno.
Če za izvedbo uporabi druge osebe, pa naročniku še vedno odgovarja za izvedbo posla.
Če je za naročnika bistveno, da delo opravi točno določena oseba, je zato priporočljivo to izrecno zapisati v pogodbo.
Ali lahko naročnik odpove podjemno pogodbo?
OZ naročniku omogoča, da do dokončanja naročenega posla od pogodbe odstopi, vendar to ne pomeni, da podjemniku ni dolžan ničesar plačati.
V takem primeru mora podjemniku plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih zaradi prenehanja ni imel, ter ob upoštevanju drugega zaslužka oziroma zaslužka, ki ga namenoma ni hotel doseči.
Prav zato je dobro, da pogodba že vnaprej ureja tudi:
- način prenehanja,
- obračun že opravljenega dela,
- povračilo stroškov,
- ravnanje z materialom in dokumentacijo.
Podjemna pogodba in davki
Plačilo fizični osebi na podlagi podjemne pogodbe se za davčne namene praviloma šteje med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja.
Po trenutno objavljenih uradnih podatkih se akontacija dohodnine praviloma izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove, ki se zmanjša za 10 % normiranih stroškov in določene prispevke, ki bremenijo prejemnika. Poleg tega se obračunajo prispevki za socialno varnost, katerih vrsta in višina sta odvisni tudi od zavarovalnega statusa podjemnika. Pri izplačilu se lahko obračuna tudi poseben davek na določene prejemke.
Zato zgolj dogovor:
za delo dobiš 1.000 EUR
še ne pove nujno, koliko bo izvajalec dejansko prejel na račun in koliko bo celoten strošek naročnika.
Pri konkretnem obračunu je priporočljivo preveriti aktualne davčne in prispevkovne obveznosti glede na status osebe.
Podjemna ali avtorska pogodba?
Pogodbi sta si podobni, bistvena razlika pa je predvsem v predmetu pogodbe.
Avtorska pogodba je namenjena avtorskim delom oziroma individualnim intelektualnim stvaritvam, ki izpolnjujejo pogoje avtorskega prava.
Če predmet nima značilnosti avtorskega dela, lahko pride v poštev podjemna pogodba. Uradni portal SPOT zato opozarja, da se pri določenih umskih delih meja med podjemno in avtorsko pogodbo presoja glede na naravo konkretnega rezultata.
Podjemna pogodba in s.p. – ali je to isto?
Ne.
Podjemna pogodba je vrsta pogodbenega razmerja, s.p. pa je status fizične osebe, ki opravlja dejavnost.
Ali je v konkretnem primeru primernejša podjemna pogodba, pogodba s samostojnim podjetnikom ali pogodba o zaposlitvi, je odvisno predvsem od tega:
- kako pogosto se delo opravlja,
- kako je organizirano,
- kdo določa način in čas dela,
- ali izvajalec delo opravlja samostojno,
- ali obstajajo elementi delovnega razmerja.
Pri dolgotrajnem sodelovanju zato ni dovolj samo izbrati pogodbo z naslovom »podjemna pogodba«.
Najpogostejše napake pri podjemni pogodbi
V praksi se največ težav pojavlja, kadar:
Predmet dela ni dovolj natančno določen.
Stranki se pozneje ne strinjata, kaj je bilo vključeno v dogovorjeno ceno.
Ni jasnega roka.
Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kdaj je podjemnik prišel v zamudo.
Dodatna dela niso urejena.
Naročnik jih ne želi plačati, podjemnik pa trdi, da so bila naročena.
Ni postopka prevzema.
Ena stran trdi, da je delo zaključeno, druga pa, da ga ni prevzela.
Podjemna pogodba prikriva zaposlitev.
Oseba v resnici vsakodnevno dela kot zaposleni, pogodba pa je formalno poimenovana podjemna.
Uporabljen je generičen vzorec.
Pogodba ne ureja tveganj konkretnega posla.
Podjemna pogodba – vzorec ali individualna pogodba?
Spletni vzorec je lahko uporaben kot osnovna orientacija.
Vendar mora dobra podjemna pogodba odgovoriti na konkretna vprašanja posameznega posla:
- Kaj natančno mora biti narejeno?
- Kaj šteje za dokončanje?
- Kdo zagotovi material?
- Kaj je vključeno v ceno?
- Kako se naročajo dodatna dela?
- Kdo delo potrdi?
- Kaj se zgodi ob zamudi?
- Kako se odpravljajo napake?
- Kdaj je plačilo zapadlo?
- Kako lahko pogodba preneha?
Prav na teh točkah praviloma nastanejo poznejši spori.
Kdaj je priporočljiv pravni pregled podjemne pogodbe?
Pravni pregled je posebej smiseln, kadar:
- gre za finančno pomembnejši posel,
- sodelovanje traja dalj časa,
- je rezultat dela težko natančno opredeliti,
- obstaja možnost večjega obsega dodatnih del,
- podjetje sklepa pogodbo s fizično osebo,
- obstaja vprašanje, ali bi lahko šlo za delovno razmerje,
- pogodba vsebuje pomembne določbe o odgovornosti ali pogodbeni kazni.
Dobro pripravljena pogodba ne prepreči vsakega spora, lahko pa bistveno zmanjša vprašanje, kaj sta se stranki sploh dogovorili.
Pravna pomoč pri pripravi podjemne pogodbe
Odvetniška pisarna Konjar podjetjem in posameznikom nudi pripravo ter pravni pregled podjemnih in drugih poslovnih pogodb.
Pri pregledu se lahko preveri zlasti predmet pogodbe, plačilo, rok izvedbe, odgovornost za napake, dodatna dela, prenehanje pogodbe ter tveganje, da bi razmerje dejansko vsebovalo elemente delovnega razmerja.
Pri podjetjih je smiselno pogodbeno razmerje preveriti pred začetkom sodelovanja, ko je pogoje še mogoče jasno in sporazumno urediti.
Pogosta vprašanja o podjemni pogodbi
Kaj je podjemna pogodba?
Podjemna pogodba oziroma pogodba o delu je pogodba, pri kateri se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa mu za to plača. Urejena je v Obligacijskem zakoniku.
Ali mora biti podjemna pogodba pisna?
Za običajno podjemno pogodbo OZ praviloma ne zahteva pisne oblike, vendar je zaradi dokazovanja dogovora pisna pogodba močno priporočljiva.
Ali lahko delam vsak dan po podjemni pogodbi?
Če dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi civilnopravne pogodbe. Presoja se dejanska vsebina razmerja, ne samo naslov pogodbe.
Ali lahko zaposleni sklene podjemno pogodbo s svojim delodajalcem?
Možno je za dejansko ločen posel izven rednih delovnih nalog, vendar je treba paziti, da se s podjemno pogodbo ne prikriva delo, ki ima elemente delovnega razmerja.
Kako je podjemna pogodba obdavčena?
Pri fizični osebi se plačilo praviloma obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Končni obračun je odvisen tudi od zavarovalnega statusa prejemnika.
Ali lahko naročnik odstopi od podjemne pogodbe?
Do dokončanja posla lahko naročnik po OZ odstopi tudi po svoji volji, vendar mora pri tem podjemniku poravnati znesek, določen skladno s pravili 648. člena OZ





