Tožba delavca zoper delodajalca lahko za podjetje pomeni pomembno pravno in finančno tveganje. Delovni spori najpogosteje nastanejo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, neizplačanih plač, nadur, odpravnin, zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu ali odškodninskih zahtevkov.
Če je delodajalec prejel tožbo zaposlenega ali nekdanjega zaposlenega, je ključnega pomena, da pravočasno preveri rok za odgovor na tožbo, zbere ustrezne dokaze in pripravi pravno utemeljeno obrambo. Nepravočasno ali neustrezno odzivanje lahko bistveno poslabša njegov položaj v sodnem postopku.
1. Kaj mora delodajalec storiti po prejemu tožbe?
Prvi korak je natančen pregled tožbe, njenih prilog in poziva sodišča.
Delodajalec mora ugotoviti:
- kaj delavec s tožbo zahteva,
- na katerih dejstvih in dokazih temelji zahtevek,
- kateri je rok za vložitev odgovora na tožbo,
- katero dokumentacijo in dokaze ima delodajalec na voljo,
- ali obstajajo razlogi za nasprotovanje zahtevku v celoti ali deloma.
Posebej pomembno je preveriti datum vročitve sodne pošiljke, saj je od njega praviloma odvisen začetek teka roka za odgovor.
Tožbe ni priporočljivo obravnavati zgolj kot formalnost. Že odgovor na tožbo je pomemben del procesne obrambe, v katerem mora delodajalec jasno predstaviti svoja stališča in predlagati ustrezne dokaze.
2. Kakšen je rok za odgovor na tožbo delavca?
Rok za odgovor na tožbo je odvisen od vrste delovnega spora.
V sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja je rok za odgovor na tožbo 15 dni, kot določa drugi odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).
Pri drugih individualnih delovnih sporih se praviloma uporablja splošni 30-dnevni rok po 277. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni določeno drugače.
Ker se procesna pravila razlikujejo glede na vrsto spora, mora delodajalec vedno natančno pregledati poziv sodišča in pravno podlago za določeni rok.
Kaj se zgodi, če delodajalec ne odgovori na tožbo?
Če delodajalec na pravilno vročeno tožbo ne odgovori pravočasno ali vloži odgovor, ki ni ustrezno obrazložen, lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih sodišče izda zamudno sodbo.
To pomeni, da lahko sodišče odloči brez vsebinske obravnave delodajalčevih ugovorov.
Zato je pravočasna priprava odgovora na tožbo ena najpomembnejših nalog po prejemu sodne pošiljke.
3. Kako se lahko delodajalec brani v delovnem sporu?
Način obrambe je odvisen predvsem od vsebine delavčevega zahtevka.
Pri sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba preveriti obstoj in utemeljenost odpovednega razloga ter zakonitost izvedenega postopka.
Če delavec zahteva plačilo nadur, dodatkov ali drugih prejemkov, je pomemben pregled obračunov plač, evidenc delovnega časa in drugih relevantnih dokumentov.
Pri odškodninskih zahtevkih pa je treba med drugim presoditi obstoj zatrjevane škode, pravno podlago odgovornosti in vzročno zvezo ter morebitne okoliščine, ki vplivajo na odgovornost delodajalca.
Uspešna obramba ne temelji zgolj na zanikanju delavčevih navedb, temveč na pravočasno predstavljenih dejstvih, ustreznih dokazih in pravno utemeljenih ugovorih.
4. Katere dokaze mora delodajalec zbrati?
Glede na vrsto delovnega spora so lahko pomembni zlasti:
- pogodba o zaposlitvi in njeni aneksi,
- pravilniki in drugi interni akti,
- pisna opozorila delavcu,
- vabila na zagovor in zapisniki zagovorov,
- odpoved pogodbe o zaposlitvi z dokazili o vročitvi,
- evidence delovnega časa,
- obračuni plač in dokazila o izplačilih,
- elektronska korespondenca in druga poslovna dokumentacija,
- dokumentacija o zatrjevanih kršitvah,
- izpovedbe prič in drugi relevantni dokazi.
Dokumentacijo je treba pregledati celovito, saj lahko posamezni dokumenti potrjujejo ali nasprotujejo navedbam obeh strank.
Pomembno je tudi pravočasno predlaganje dokazov. Pravila pravdnega postopka določajo omejitve glede poznejšega navajanja novih dejstev in dokazov, zato odlašanje z njihovo pripravo ni priporočljivo.
5. Kdo nosi dokazno breme v sporu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi?
Dokazno breme je odvisno od vrste odpovedi in okoliščin posameznega spora.
Po 84. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca dokazno breme na delodajalcu.
Pri izredni odpovedi je dokazno breme na strani tistega, ki pogodbo izredno odpoveduje.
Delodajalec mora zato ob izpodbijanju zakonitosti odpovedi predložiti ustrezne dokaze o obstoju odpovednega razloga in drugih pravno pomembnih okoliščinah.
Tudi kadar je odpovedni razlog dejansko obstajal, je lahko pomembno vprašanje, ali je delodajalec spoštoval zakonsko predpisani postopek.
6. Kakšne so lahko posledice izgubljenega delovnega spora?
Posledice so odvisne od zahtevkov delavca, vrste spora in odločitve sodišča.
Pri sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko sodišče pod zakonskimi pogoji odloči o obstoju delovnega razmerja, vrnitvi delavca na delo in priznanju pripadajočih pravic.
V določenih primerih lahko pride tudi do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in priznanja denarnega povračila.
Pri drugih delovnih sporih so lahko predmet postopka neizplačane plače, dodatki, odpravnine, odškodnine ali druge terjatve iz delovnega razmerja.
Kdo plača stroške delovnega spora?
Posebno pravilo velja za spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.
Po petem odstavku 41. člena ZDSS-1 delodajalec v teh sporih praviloma krije svoje stroške postopka ne glede na izid, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
Pri drugih delovnih sporih je odločanje o stroških odvisno od pravil, ki veljajo za posamezno vrsto postopka.
Zato je že pred začetkom zastopanja smiselno oceniti tako pravna kot finančna tveganja spora.
7. Ali se lahko delodajalec z delavcem poravna?
Da. Poravnava je lahko smiselna rešitev, kadar omogoča sprejemljivo ureditev spornega razmerja brez nadaljevanja sodnega postopka.
Pri presoji možnosti poravnave je treba upoštevati predvsem:
- verjetnost uspeha v postopku,
- razpoložljive dokaze,
- vrednost zahtevka,
- predvidene stroške in trajanje postopka,
- morebitne nadaljnje posledice za delodajalca.
Poravnava ni vedno najprimernejša rešitev. Če ima delodajalec ustrezno pravno in dokazno podlago za obrambo, je lahko utemeljeno tudi nadaljevanje sodnega postopka.
Odločitev mora temeljiti na presoji konkretnega primera.
8. Kdaj naj delodajalec poišče pravno pomoč?
Kadar je vložena tožba delavca zoper delodajalca, je treba možnosti obrambe presojati glede na vrsto zahtevka, razpoložljive dokaze in procesne roke.
Priporočljivo je, da delodajalec poišče pravno pomoč čim prej po prejemu tožbe, zlasti zaradi kratkih procesnih rokov in potrebe po pravočasnem zbiranju dokazov.
Odvetnik lahko pregleda tožbo in dokumentacijo, preveri utemeljenost zahtevka, pripravi odgovor na tožbo, oceni možnosti poravnave ter delodajalca zastopa v nadaljnjem sodnem postopku.
Pravočasna pravna pomoč lahko pripomore k boljši pripravi procesne obrambe in realnejši oceni pravnih tveganj.
Pravna pomoč delodajalcem – Odvetniška pisarna Konjar
Odvetniška pisarna Konjar nudi pravno svetovanje in zastopanje delodajalcem v individualnih delovnih sporih, vključno s spori zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zahtevki iz delovnega razmerja in odškodninskimi zahtevki zaposlenih.
Pravna pomoč obsega pregled dokumentacije, pripravo odgovora na tožbo, presojo možnosti mirne rešitve spora ter zastopanje pred pristojnim sodiščem.
Če je vaše podjetje prejelo tožbo zaposlenega ali nekdanjega zaposlenega, se lahko obrnete na Odvetniško pisarno Konjar za pregled zadeve in presojo možnosti nadaljnjega pravnega ukrepanja.
Več informacij: Odvetnik za delodajalce
Kontaktirajte Odvetniško pisarno Konjar
Avtorica: odvetnica Tjaša Konjar, Odvetniška pisarna Konjar
Članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega pravnega svetovanja. Objavljeno: oktober 2026.





