Izredna odpoved zaradi zamude na delo – kdaj jo lahko poda delodajalec?

Zamuda na delo je lahko kršitev delovnih obveznosti, vendar vsaka zamuda še ne upravičuje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora pred odpovedjo presoditi težo kršitve, okoliščine konkretnega primera, ravnanje delavca in predvsem, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za tako strog ukrep.

Napaka pri postopku ali presoji teže kršitve lahko povzroči, da je izredna odpoved kasneje ugotovljena kot nezakonita.

Ali lahko delodajalec delavcu zaradi zamude izredno odpove pogodbo?

Lahko, vendar ne avtomatično.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med razlogi za izredno odpoved s strani delodajalca določa tudi primer, ko delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Za zakonitost izredne odpovedi pa obstoj kršitve sam po sebi ni dovolj. Izpolnjen mora biti tudi splošni pogoj za izredno odpoved: ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank delovnega razmerja ne sme biti mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena.

Zato odgovor na vprašanje, ali je zaradi zamude na delo mogoča izredna odpoved, ni odvisen samo od števila minut zamude.

Kdaj je zamujanje na delo lahko hujša kršitev?

Pri presoji so lahko pomembne zlasti naslednje okoliščine:

  • kako dolga je bila zamuda,
  • ali je šlo za enkraten dogodek ali ponavljajoče se zamujanje,
  • razlog za zamudo,
  • ali je delavec delodajalca o zamudi pravočasno obvestil,
  • ali je delavec kršil jasna navodila glede delovnega časa,
  • kakšne posledice je imela zamuda za delovni proces,
  • kakšno delo delavec opravlja,
  • ali je zaradi zamude nastala škoda oziroma motnja delovnega procesa,
  • preteklo ravnanje delavca in
  • druge okoliščine konkretnega primera.

Povsem drugačna je lahko presoja nekajminutne enkratne zamude zaradi nepredvidljivega dogodka od ponavljajočega se ali daljšega neupravičenega zamujanja kljub jasnim navodilom delodajalca.

Pri izredni odpovedi je zato potrebna individualna presoja konkretnega primera.

Ali je ena zamuda na delo dovolj za izredno odpoved?

Praviloma zgolj dejstvo, da je delavec enkrat zamudil na delo, še ne pomeni, da so avtomatično izpolnjeni pogoji za izredno odpoved.

Izredna odpoved je najstrožji način prenehanja pogodbe o zaposlitvi in je namenjena položajem, v katerih zaradi teže kršitve in vseh okoliščin nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka ni več mogoče.

Tudi pri ugotovljeni kršitvi mora zato delodajalec presoditi, ali je izredna odpoved sorazmeren in pravno utemeljen ukrep.

Kaj pa ponavljajoče se zamujanje na delo?

Ponavljajoče se zamujanje je lahko za presojo bistveno pomembnejše.

Če delavec kljub jasnim pravilom glede delovnega časa in predhodnim opozorilom nadaljuje s kršitvami, lahko takšno ravnanje glede na konkretne okoliščine pomeni resnejšo kršitev njegovih delovnih obveznosti.

Vendar je treba tudi v takem primeru razlikovati med redno odpovedjo iz krivdnega razloga in izredno odpovedjo.

Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga je pomembno predhodno pisno opozorilo, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Pri izredni odpovedi pa mora biti kršitev takšne narave in teže, da so izpolnjeni strožji pogoji, ki jih ZDR-1 določa za takojšnje prenehanje delovnega razmerja.

Več o predhodnem opozorilu lahko preberete v prispevku Pisno opozorilo pred odpovedjo – kaj mora vedeti delodajalec?

Zamuda na delo ni isto kot neupravičen izostanek z dela

Pomembno je razlikovati med zamujanjem in daljšo neupravičeno odsotnostjo.

ZDR-1 posebej določa razlog za izredno odpoved, kadar delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogih za odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.

To ni enak položaj kot običajna zamuda na začetek delovnega časa.

Sodna praksa poudarja tudi pomen delavčeve obveznosti obveščanja delodajalca. V konkretnih okoliščinah je lahko pomembno ne samo, zakaj delavec ni pravočasno opravil dela oziroma prišel na delo, ampak tudi, ali je o nastali situaciji ustrezno in pravočasno obvestil delodajalca.

Kaj mora delodajalec preveriti pred izredno odpovedjo?

Preden delodajalec poda izredno odpoved zaradi zamujanja ali druge kršitve delovnih obveznosti, je smiselno preveriti najmanj:

1. Ali lahko kršitev dokaže?

Pomembna je dokumentacija o delovnem času, evidenca prihodov, elektronska komunikacija, navodila delavcu in druga dokazila, ki potrjujejo konkretno očitano ravnanje.

2. Kako resna je bila kršitev?

Ni dovolj zgolj ugotovitev, da je delavec zamudil. Presoditi je treba vse okoliščine dogodka in njegove posledice.

3. Kakšna je bila krivda delavca?

Če se odpoved opira na hujšo kršitev delovnih obveznosti po 110. členu ZDR-1, mora biti ta storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti.

4. Ali je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče?

To je pri izredni odpovedi eno ključnih vprašanj. Delodajalec mora biti sposoben utemeljiti, zakaj glede na konkretne okoliščine delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

5. Ali je postopek izveden pravilno?

Tudi če obstaja utemeljen razlog za odpoved, lahko nepravilno izveden postopek povzroči težave pri njeni zakonitosti.

Zagovor delavca pred izredno odpovedjo

Pred izredno odpovedjo mora delodajalec praviloma delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen v primerih, ko zakon glede na okoliščine določa oziroma dopušča izjemo.

Očitek mora biti dovolj konkreten.

Ni priporočljivo zapisati zgolj:

»Delavec večkrat zamuja na delo.«

Pomembno je konkretizirati, kaj naj bi delavec storil, kdaj se je to zgodilo in katero obveznost naj bi s tem kršil.

Natančna opredelitev kršitev je pomembna tako zaradi možnosti delavca, da se o njih izjavi, kot zaradi morebitne poznejše sodne presoje odpovedi.

Kakšen je rok za izredno odpoved?

Pri izredni odpovedi mora delodajalec paziti tudi na zakonske roke.

ZDR-1 določa, da mora biti izredna odpoved podana najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

Zato ni priporočljivo, da delodajalec po ugotovljeni hujši kršitvi več mesecev čaka in šele nato začne razmišljati o izredni odpovedi.

Kaj kaže sodna praksa?

Sodna praksa pri izrednih odpovedih poudarja, da ni dovolj zgolj obstoj določene kršitve. Pomembna je njena teža in presoja, ali je zaradi vseh okoliščin res onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi Pdp 142/2026 na primer poudarilo, da ugotovljena kršitev obveznosti obveščanja sama po sebi v okoliščinah konkretnega primera ni bila dovolj huda, da bi utemeljevala izredno odpoved. To nazorno kaže, zakaj mora delodajalec poleg same kršitve vedno presoditi tudi njeno težo in okoliščine primera.

Po drugi strani sodna praksa pri neupravičeni odsotnosti potrjuje, da lahko zavestno neopravičeno neprihajanje na delo predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti.

Najpogostejše napake delodajalcev pri izredni odpovedi

V praksi so problematični predvsem:

  • prehitra odločitev za izredno odpoved,
  • nezadostno dokumentiranje kršitve,
  • presplošno opisani očitki,
  • neupoštevanje pojasnil delavca,
  • nepravilno izveden zagovor,
  • zamuda zakonskega roka za odpoved in
  • pomanjkljiva obrazložitev, zakaj delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

Prav zato je pri izredni odpovedi priporočljivo pravno presojo opraviti pred vročitvijo odpovedi, saj je poznejše popravljanje pomanjkljivosti bistveno težje.

Potrebujete pomoč pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Če delavec zamuja na delo, krši navodila ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je treba pred izbiro ukrepa presoditi konkretne okoliščine.

Odvetniška pisarna Konjar delodajalcem nudi pravno pomoč pri presoji kršitev delovnih obveznosti, pripravi pisnih opozoril in vabil na zagovor ter pri pripravi rednih in izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi.

Pravočasna pravna presoja lahko zmanjša tveganje poznejšega delovnega spora.

Potrebujete pravno pomoč kot delodajalec?
Več informacij je na strani Odvetnik za delodajalce ali prek kontaktnega obrazca Odvetniške pisarne Konjar.


Prispevek je splošne informativne narave in ne predstavlja pravnega nasveta za konkreten primer.

Related Posts

Pokličite odvetnico 040 509 227