Ste prejeli pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor, redno odpoved iz krivdnega razloga ali izredno odpoved?
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec spoštovati tako vsebinske kot postopkovne pogoje, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pomembno je predvsem razlikovati med pisnim opozorilom pred odpovedjo, zagovorom po prejetem pisnem opozorilu in zagovorom pred samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav gre v obeh primerih vsebinsko za možnost delavca, da se izjavi o očitanih kršitvah oziroma poda svoj zagovor, gre za dve različni fazi postopka.
Kaj je pisno opozorilo pred odpovedjo?
Pisno opozorilo je institut, ki je pomemben predvsem pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Krivdni razlog pomeni kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Preden lahko delodajalec delavcu zaradi ponovne kršitve redno odpove pogodbo iz krivdnega razloga, ga mora praviloma najprej pisno opozoriti na izpolnjevanje njegovih obveznosti in na možnost odpovedi, če bo svoje obveznosti ponovno kršil.
Pisno opozorilo je tako pomembna zakonska predpostavka za morebitno poznejšo redno odpoved iz krivdnega razloga. V morebitnem sodnem sporu se zato presoja tudi obstoj, pravilna vročitev in utemeljenost predhodnega pisnega opozorila.
Samo pisno opozorilo še ne pomeni prenehanja delovnega razmerja.
V kakšnem roku mora delodajalec podati pisno opozorilo?
Po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pisno opozorilo podati:
- najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in
- najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.
Delavca mora opozoriti tudi na možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila.
Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi daljše obdobje, vendar največ 18 mesecev.
Pri presoji konkretnega opozorila je zato treba preveriti tudi, ali za delavca velja kolektivna pogodba dejavnosti.
Ali ima delavec pravico do zagovora že po prejemu pisnega opozorila?
Da.
Po veljavni ureditvi ZDR-1 lahko delavec po prejemu pisnega opozorila zahteva, da mu delodajalec omogoči zagovor glede očitane kršitve.
Zakon v četrtem odstavku 85. člena sicer uporablja izraz, da se delavec lahko »izjavi o očitanih kršitvah«, vendar že peti odstavek istega člena ta postopek izrecno poimenuje »postopek zagovora«. Vsebinsko gre torej za zagovor delavca glede kršitve, zaradi katere je že prejel pisno opozorilo.
Zagovor po pisnem opozorilu mora delavec zahtevati
Pomembno je, da tega zagovora delodajalcu ni treba avtomatično razpisati.
Delavec mora v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila pisno zahtevati, da mu delodajalec omogoči, da se o očitani kršitvi izjavi.
Če delavec zahtevo poda pravočasno, mu mora delodajalec omogočiti zagovor v razumnem roku, ki:
- ne sme biti krajši od treh delovnih dni in
- ne sme biti daljši od 30 dni,
razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da mu to omogoči.
Pri tem zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.
Kaj se zgodi po zagovoru glede pisnega opozorila?
Če delavec zahteva zagovor in se izjavi o očitanih kršitvah, mora delodajalec o pisnem opozorilu ponovno odločiti.
Odločitev mora biti:
- sprejeta v osmih dneh po podani izjavi delavca,
- pisna,
- obrazložena in
- vročena delavcu.
Zagovor po pisnem opozorilu je zato lahko pomembna priložnost, da delavec že v zgodnji fazi predstavi svojo plat dogodka, predloži dokazila ter opozori na nepravilnosti oziroma neutemeljenost očitkov.
Kaj pa zagovor pred samo odpovedjo?
Od zagovora po že prejetem pisnem opozorilu je treba razlikovati zagovor pred samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Po drugem odstavku 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred:
- redno odpovedjo iz krivdnega razloga,
- redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti in
- izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor.
Tu je bistvena razlika:
zagovor po pisnem opozorilu mora delavec zahtevati sam v treh delovnih dneh, zagovor pred samo odpovedjo pa mora praviloma omogočiti delodajalec po uradni dolžnosti.
Delavcu zato pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga ali pred izredno odpovedjo ni treba posebej zahtevati zagovora.
Koliko časa mora imeti delavec za pripravo na zagovor?
Delodajalec mora delavcu zagovor omogočiti v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen v zakonsko dopustnih izjemnih okoliščinah.
To pomeni, da ni pravilno govoriti, da mora biti zagovor »opravljen v treh dneh«.
Pravilno je, da mora imeti delavec praviloma najmanj tri delovne dni za pripravo na zagovor.
Namen pisne seznanitve in zagovora je, da delavec pred odločitvijo delodajalca ve, kaj konkretno se mu očita, in da ima dejansko možnost odgovoriti na očitke ter predstaviti svoja pojasnila in dokaze.
Ali mora delodajalec omogočiti zagovor tudi pred izredno odpovedjo?
Da.
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predhodno pisno opozorilo po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 ni potrebno.
To pa ne pomeni, da lahko delodajalec izredno odpoved poda brez predhodnega postopka.
Pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca praviloma:
- pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in
- mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki praviloma ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
Tudi pri izredni odpovedi je to zakonska obveznost delodajalca, ne zgolj možnost, ki bi jo moral delavec posebej zahtevati.
Kdaj delodajalcu zagovora ni treba omogočiti?
ZDR-1 določa izjemo, kadar obstajajo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
Gre za izjemo od splošnega pravila.
Zgolj dejstvo, da delodajalec meni, da je kršitev jasna, dokazana ali zelo huda, samo po sebi še ne pomeni, da delavcu zagovora ni treba omogočiti.
Ali so v konkretnem primeru res obstajale okoliščine, ki so opravičevale opustitev zagovora, se presoja glede na okoliščine posamezne zadeve. Tudi sodna praksa pri izrednih odpovedih posebej presoja, ali je bila pravica oziroma možnost zagovora ustrezno zagotovljena.
Redna odpoved iz krivdnega razloga – kako praviloma poteka postopek?
Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga lahko postopek poenostavljeno prikažemo tako:
1. kršitev → pisno opozorilo → morebitni zagovor glede pisnega opozorila → ponovna kršitev → pisna seznanitev z novo kršitvijo → zagovor pred odpovedjo → morebitna redna odpoved iz krivdnega razloga.
Pomembno je torej, da se lahko v postopku pojavita dva zagovora.
Prvi zagovor se nanaša na kršitev, zaradi katere je bilo izdano pisno opozorilo, in ga mora delavec pravočasno zahtevati.
Drugi zagovor je zagovor pred samo redno odpovedjo in ga mora delodajalec praviloma omogočiti sam.
Za zakonito redno odpoved iz krivdnega razloga morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji. Delodajalec mora dokazati utemeljen odpovedni razlog, zaradi katerega nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče.
Izredna odpoved delodajalca – kako poteka postopek?
Pri izredni odpovedi delodajalca predhodnega pisnega opozorila praviloma ni.
Postopek je zato poenostavljeno:
kršitev oziroma drug zakonski razlog za izredno odpoved → pisna seznanitev delavca z očitki → zagovor → morebitna izredna odpoved.
Za izredno odpoved pa ne zadošča vsaka kršitev delovnih obveznosti.
Obstajati mora eden izmed zakonskih razlogov za izredno odpoved, poleg tega pa mora biti glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank položaj takšen, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena.
Med razlogi za izredno odpoved delodajalca so med drugim primeri, ko delavec huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja naklepoma ali iz hude malomarnosti oziroma ko ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. ZDR-1 v 110. členu določa tudi druge razloge za izredno odpoved delodajalca.
Kakšen je rok za izredno odpoved?
Izredno odpoved mora pogodbena stranka podati najkasneje:
- v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in
- najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.
Če gre za krivdni razlog, ki ima vse znake kaznivega dejanja, velja posebna ureditev: odpoved je ob upoštevanju subjektivnega 30-dnevnega roka mogoča ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.
Pri izredni odpovedi je zato pogosto odločilno tudi vprašanje, kdaj je delodajalec dejansko ugotovil razlog za odpoved.
Kakšni so roki pri redni odpovedi iz krivdnega razloga?
Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga mora delodajalec odpoved podati najkasneje:
- v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in
- najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.
Če ima krivdni razlog vse znake kaznivega dejanja, zakon tudi pri redni odpovedi določa posebno ureditev glede objektivnega roka.
Ali lahko vsaka ponovna kršitev po pisnem opozorilu povzroči odpoved?
Ne avtomatično.
Obstoj predhodnega pisnega opozorila in poznejše kršitve še ne pomeni, da je vsaka odpoved že samo zato zakonita.
Pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga je treba preveriti zlasti:
- ali je bilo predhodno pisno opozorilo zakonito in utemeljeno,
- ali je bilo pravilno vročeno,
- ali je delavec ponovno kršil svoje obveznosti v času veljavnosti opozorila,
- ali je nova očitana kršitev dokazana,
- ali je bil delavec pred odpovedjo ustrezno pisno seznanjen z očitki,
- ali mu je bil omogočen zagovor,
- ali so bili spoštovani zakonski roki in
- ali obstaja utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Kaj mora vsebovati pisno opozorilo?
Pisno opozorilo mora biti dovolj konkretno, da delavec razume, katero ravnanje se mu očita.
Pri pravnem pregledu opozorila je treba preveriti predvsem:
- katera konkretna kršitev se delavcu očita,
- kdaj naj bi bila storjena,
- katera pogodbena ali druga obveznost naj bi bila kršena,
- ali se je očitano ravnanje dejansko zgodilo,
- ali ravnanje sploh predstavlja kršitev delovnih obveznosti,
- ali je bilo opozorilo izdano pravočasno in
- ali vsebuje opozorilo na možnost odpovedi ob ponovni kršitvi.
Če je predhodno pisno opozorilo neutemeljeno, lahko to pomembno vpliva tudi na zakonitost poznejše redne odpovedi iz krivdnega razloga. Novejša sodna praksa poudarja, da mora delodajalec v sporu dokazati obstoj, pravilno vročitev in vsebinsko utemeljenost predhodnega opozorila.
Pravna pomoč delodajalcem pri pripravi pisnega opozorila
Neustrezno pripravljeno ali neutemeljeno pisno opozorilo lahko vpliva na zakonitost poznejše odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je smiselno, da delodajalec pred vročitvijo opozorila preveri njegovo vsebino, utemeljenost očitanih kršitev in spoštovanje zakonskih rokov.
Odvetnica Tjaša Konjar nudi pravno pomoč pri pripravi pisnih opozoril, izvedbi postopkov odpovedi ter zastopanju delodajalcev v delovnih sporih.
Več informacij: Odvetnik za delodajalce – delovno pravo za podjetja.
Ali lahko delavec pisno opozorilo takoj izpodbija na sodišču?
Zoper samo pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga praviloma ni samostojnega sodnega varstva.
Njegova utemeljenost se lahko pozneje presoja v sodnem sporu o zakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga.
Delavec pa lahko že po prejemu opozorila uporabi postopek po četrtem do šestem odstavku 85. člena ZDR-1 in v treh delovnih dneh zahteva zagovor oziroma možnost, da se izjavi o očitani kršitvi.
Kaj storiti, če prejmete pisno opozorilo?
Pisnega opozorila ni priporočljivo ignorirati.
Najprej preverite datum prejema, saj lahko že v treh delovnih dneh poteče rok za zahtevo za zagovor glede očitane kršitve.
Nato je smiselno preveriti:
- ali očitek delodajalca drži,
- ali je opis dogodka popoln in pravilen,
- ali je očitana kršitev dovolj konkretizirana,
- ali je opozorilo pravočasno,
- katera dokazila obstajajo,
- ali obstajajo elektronska sporočila ali druga komunikacija,
- ali obstajajo priče in
- ali za vas velja kolektivna pogodba dejavnosti.
Dokumentacije, elektronske komunikacije in drugih morebitnih dokazov ni priporočljivo brisati.
Kaj storiti, če prejmete vabilo na zagovor pred odpovedjo?
Če ste prejeli pisno seznanitev z očitanimi kršitvami in vabilo na zagovor, je delodajalec praviloma že začel postopek, ki lahko vodi do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pred zagovorom je smiselno preveriti:
- kaj natančno se vam očita,
- ali gre za redno ali izredno odpoved,
- ali so očitki dovolj konkretni,
- ali vam je bil zagotovljen zakonsko zahtevan čas za pripravo,
- katera dokazila govorijo v vašo korist,
- ali obstajajo priče in
- kako boste odgovorili na posamezne očitke.
Pri zagovoru pred odpovedjo lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.
Delavec se lahko odloči, da zagovora ne bo podal oziroma se ga ne bo udeležil. To pa je pravno nekaj drugega kot položaj, ko mu delodajalec zagovora sploh ne omogoči.
Kaj če je odpoved že vročena?
Če ste že prejeli redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je treba ukrepati hitro.
Delavec mora sodno varstvo zaradi nezakonitosti odpovedi praviloma zahtevati v 30 dneh od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
Gre za kratek zakonski rok, zato je priporočljivo zakonitost odpovedi preveriti takoj po prejemu.
Kdaj je lahko odpoved nezakonita?
Pri pravnem pregledu odpovedi je treba preveriti celoten postopek in vsebinsko utemeljenost odpovednega razloga.
Pomembno je predvsem:
- ali obstaja zakonski odpovedni razlog,
- ali so očitane kršitve dejansko dokazane,
- ali je bilo predhodno pisno opozorilo potrebno, pravočasno in utemeljeno,
- ali je bila nova kršitev storjena v času veljavnosti opozorila,
- ali je bil delavec pred odpovedjo pisno seznanjen z očitki,
- ali mu je bil pravilno omogočen zagovor,
- ali je imel dovolj časa za pripravo,
- ali so bili spoštovani roki za podajo odpovedi in
- pri izredni odpovedi tudi, ali je bila kršitev oziroma drug zakonski razlog takšne narave, da nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče.
Pri redni odpovedi s strani delodajalca je dokazno breme glede zakonitosti odpovednega razloga na delodajalcu, pri izredni odpovedi pa na stranki, ki pogodbo izredno odpoveduje.
Pisno opozorilo in zagovor – najpomembnejše na kratko
Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga je praviloma najprej potrebno pisno opozorilo.
Po prejemu pisnega opozorila lahko delavec v treh delovnih dneh zahteva zagovor glede očitane kršitve.
Če delavec nato v času veljavnosti opozorila ponovno krši svoje obveznosti in delodajalec namerava podati redno odpoved iz krivdnega razloga, mora delodajalec delavca ponovno pisno seznaniti z očitki in mu pred samo odpovedjo praviloma omogočiti nov zagovor.
Pri izredni odpovedi s strani delodajalca predhodno pisno opozorilo ni potrebno, vendar mora delodajalec delavca pred izredno odpovedjo praviloma pisno seznaniti z očitki in mu omogočiti zagovor.
To so različne faze postopka, njihovo pravilno razlikovanje pa je lahko bistveno za presojo zakonitosti odpovedi.
Ste prejeli pisno opozorilo, vabilo na zagovor ali odpoved?
Če ste prejeli pisno opozorilo pred odpovedjo, vabilo na zagovor, redno odpoved iz krivdnega razloga ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je priporočljivo dokumentacijo pravno pregledati čim prej – odvetnik za delovno pravo.
Pri pisnem opozorilu je lahko pomemben že tridnevni rok za zahtevo za zagovor, pri že vročeni odpovedi pa praviloma velja 30-dnevni rok za sodno varstvo.
Odvetniška pisarna Konjar nudi pravno svetovanje in zastopanje delavcev in delodajalcev v postopkih redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter v delovnih sporih.
Odvetniška pisarna Konjar
Odvetnica Tjaša Konjar
040 509 227
tjasa.konjar@konjar.si






[…] Več o predhodnem opozorilu lahko preberete v prispevku Pisno opozorilo pred odpovedjo – kaj mora vedeti delodajalec? […]