Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi: pravice, roki, odpravnina in kaj storit

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden najresnejših načinov prenehanja delovnega razmerja. Za razliko od redne odpovedi pri izredni odpovedi praviloma ni odpovednega roka, zato lahko delovno razmerje preneha takoj. Prav zaradi hudih posledic za delavca in delodajalca je izredna odpoved dopustna le v izjemnih primerih, ko nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.

V praksi se izredna odpoved pogosto pojavi pri očitkih hujših kršitev delovnih obveznosti, neopravičene odsotnosti, kršitvah bolniškega staleža, domnevnih zlorabah zaupanja, zamudah na delo, neizplačilu plače, neplačanih prispevkih, trpinčenju na delovnem mestu ali drugih resnih kršitvah pravic iz delovnega razmerja.

Če ste prejeli izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali razmišljate, da bi jo podali sami zaradi ravnanja delodajalca, je pomembno, da ukrepate hitro. Roki so kratki, dokazila pa imajo pri presoji zakonitosti odpovedi ključno vlogo.

Kaj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka. Uporabi se lahko samo takrat, ko so podani zakonsko določeni razlogi in ko ob upoštevanju vseh okoliščin ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.

To pomeni, da za zakonito izredno odpoved ni dovolj vsaka napaka, nesporazum ali manjša kršitev. Odpoved mora temeljiti na tako resnem razlogu, da je zaupanje med delavcem in delodajalcem porušeno do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.

Izredna odpoved je zato izjemen ukrep. Če delodajalec delavcu poda izredno odpoved brez dovolj konkretnega razloga, brez ustreznega postopka ali prepozno, je lahko odpoved nezakonita.

Kdaj je izredna odpoved zakonita?

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita le, če so izpolnjeni vsi bistveni pogoji. Najprej mora obstajati zakonsko dopusten razlog. Poleg tega mora biti razlog dovolj resen, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka. Odpoved mora biti podana pravočasno, v pisni obliki in po pravilnem postopku.

Pri izredni odpovedi s strani delodajalca je posebej pomembno, da je delavec pred odpovedjo praviloma pisno seznanjen z očitanimi kršitvami in da mu je omogočen zagovor. Očitki morajo biti konkretni. Splošne navedbe, kot so “neprimerno vedenje”, “kršitev delovnih obveznosti” ali “izguba zaupanja”, same po sebi praviloma niso dovolj, če niso podprte s konkretnimi dejstvi, datumi, ravnanji in dokazili.

Pri presoji zakonitosti odpovedi se zato običajno preverja:

  • ali je bil razlog za izredno odpoved dovolj konkretno opisan,
  • ali je šlo za resno kršitev oziroma resno okoliščino,
  • ali je bil delavcu omogočen zagovor,
  • ali je bila odpoved podana pravočasno,
  • ali je bila odpoved pravilno vročena,
  • ali je delodajalec dokazal očitane kršitve,
  • ali je bilo res nemogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka.

Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Rok je pri izredni odpovedi izjemno pomemben. Izredna odpoved mora biti praviloma podana najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

Če gre za kršitev, ki ima vse znake kaznivega dejanja, so pravila lahko posebna, saj je pomembno tudi vprašanje, kdaj je bil razlog ugotovljen in kdo je bil storilec.

V praksi se pogosto pojavi vprašanje, kdaj je delodajalec razlog “ugotovil”. To ni nujno že dan, ko se je dogodek zgodil. Pomembno je, kdaj je delodajalec razpolagal z dovolj informacijami, da je lahko presodil, ali ravnanje predstavlja razlog za izredno odpoved. Vendar pa delodajalec s postopkom ne sme nerazumno odlašati.

Če je odpoved podana po izteku zakonskega roka, je lahko nezakonita že iz tega razloga.

Izredna odpoved s strani delodajalca

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le iz zakonsko določenih razlogov. Najpogosteje gre za primere, ko delodajalec delavcu očita hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Med pogostimi razlogi za izredno odpoved so na primer:

  • hujša kršitev delovnih obveznosti,
  • kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja,
  • naklepno ali hudo malomarno ravnanje delavca,
  • lažni podatki ali dokazila pri zaposlitvi,
  • najmanj petdnevna zaporedna odsotnost z dela brez obvestila delodajalcu,
  • kršitev navodil med bolniško odsotnostjo,
  • opravljanje pridobitnega dela med bolniškim staležem,
  • odhod iz kraja bivanja med bolniško odsotnostjo brez ustrezne odobritve,
  • ravnanja, zaradi katerih delavec dalj časa ne more opravljati dela.

Vendar pa mora biti vsak primer presojen individualno. Delodajalec ne more zgolj navesti zakonskega razloga, temveč mora dokazati konkretna dejstva. Pomembne so okoliščine dogodka, narava dela, preteklo ravnanje delavca, posledice kršitve in vprašanje, ali bi bilo mogoče delovno razmerje nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka.

Izredna odpoved zaradi zamude na delo

Ena izmed pogostih poizvedb je vprašanje, ali lahko delodajalec delavcu poda izredno odpoved zaradi zamude na delo.

Odgovor je odvisen od okoliščin. Ena sama manjša zamuda na delo praviloma še ne pomeni avtomatičnega razloga za izredno odpoved. Drugače pa je lahko, če gre za ponavljajoče se zamude, zavestno neupoštevanje delovnega časa, povzročitev večje škode, ogrožanje delovnega procesa ali za delo, kjer je pravočasen prihod bistven za varnost, organizacijo dela ali delovanje podjetja.

Pri zamudi na delo je pomembno razlikovati med redno odpovedjo iz krivdnega razloga in izredno odpovedjo. Redna odpoved iz krivdnega razloga praviloma predpostavlja predhodno opozorilo in ponovitev kršitve, izredna odpoved pa pride v poštev le, če je kršitev tako resna, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

Če delodajalec kot razlog za izredno odpoved navaja zamudo na delo, je treba preveriti:

  • koliko časa je delavec zamudil,
  • ali je šlo za enkratno ali ponavljajoče se ravnanje,
  • ali je delavec zamudo pojasnil,
  • ali so obstajali objektivni razlogi za zamudo,
  • ali je delodajalec enako obravnaval druge delavce,
  • ali je zaradi zamude nastala škoda ali resna motnja delovnega procesa,
  • ali je bila izredna odpoved sorazmeren ukrep.

V številnih primerih je izredna odpoved zaradi zamude sporna, zlasti če delodajalec ne izkaže, zakaj milejši ukrep ne bi bil zadosten.

Izredna odpoved zaradi bolniške odsotnosti

Delodajalci kot razlog za izredno odpoved pogosto navajajo tudi ravnanja delavca v času bolniške odsotnosti. Sama bolniška odsotnost ne sme biti razlog za odpoved. Problematična pa so lahko ravnanja, pri katerih delavec ne spoštuje navodil zdravnika, opravlja pridobitno delo ali brez ustrezne odobritve zapusti kraj bivanja.

Pri takšnih primerih je ključno, kaj je delavcu dejansko odredil osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija. Ni vsaka aktivnost med bolniško odsotnostjo nedopustna. Odvisno je od diagnoze, navodil zdravnika, namena bolniške odsotnosti in konkretnega ravnanja delavca.

Če delodajalec očita kršitev bolniškega staleža, je treba natančno preveriti:

  • kakšna navodila je imel delavec,
  • ali je bila aktivnost res v nasprotju z navodili,
  • ali je delavec opravljal pridobitno delo,
  • ali je zapustil kraj bivanja brez odobritve,
  • ali je delodajalec očitek dokazal,
  • ali je bila odpoved podana v zakonskem roku.

Postopek pred izredno odpovedjo

Pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca praviloma pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor. Rok za zagovor mora biti razumen in ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči.

Pisna seznanitev mora biti konkretna. Delavec mora razumeti, kaj se mu očita, kdaj naj bi se kršitev zgodila, katera ravnanja so sporna in zakaj delodajalec meni, da gre za razlog za izredno odpoved.

Zagovor ni le formalnost. Gre za pomembno pravico delavca, da pojasni svojo stran, predloži dokazila, opozori na nepravilnosti in se brani pred očitki. Če delodajalec zagovora neupravičeno ne omogoči, je lahko odpoved nezakonita.

Izredna odpoved mora biti podana v pisni obliki in mora vsebovati obrazložitev dejanskega razloga. Delavcu mora biti pravilno vročena.

Kaj storiti, če prejmete izredno odpoved?

Če prejmete izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je najpomembneje, da ne čakate. Roki za sodno varstvo so kratki. Delavec lahko ugotovitev nezakonitosti odpovedi praviloma zahteva v roku 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.

Priporočljivo je, da takoj zberete:

  • pogodbo o zaposlitvi,
  • izredno odpoved,
  • vabilo na zagovor,
  • pisno seznanitev z očitanimi kršitvami,
  • morebitni zapisnik zagovora,
  • plačilne liste,
  • evidence delovnega časa,
  • elektronsko komunikacijo,
  • SMS sporočila,
  • interna navodila,
  • odločbe ali zdravniška navodila, če gre za bolniško odsotnost,
  • podatke o pričah,
  • morebitna opozorila ali predhodno komunikacijo z delodajalcem.

Podpis prejema odpovedi praviloma pomeni le potrditev prejema, ne pa nujno tudi strinjanja z odpovedjo. Kljub temu je priporočljivo, da pred podpisovanjem dodatnih dokumentov, sporazumov ali izjav pridobite pravni nasvet.

Sodno varstvo pri izredni odpovedi

Če delavec meni, da je bila izredna odpoved nezakonita, lahko vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. V postopku se presoja, ali je obstajal zakonit razlog za odpoved, ali je bil postopek pravilno izveden, ali je bila odpoved pravočasna in ali je bila odpoved sorazmeren ukrep.

Če sodišče ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, lahko delavec uveljavlja različne zahtevke, odvisno od okoliščin primera. Med njimi so lahko ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracija oziroma vrnitev na delo, priznanje delovne dobe, prijava v zavarovanje, nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ali denarno povračilo.

V nekaterih primerih se delavec ne želi vrniti na delo, ampak želi doseči ustrezno denarno rešitev. Tudi zato je pomembno, da se že na začetku pripravi jasna procesna strategija.

Ali pri izredni odpovedi pripada odpravnina?

Odgovor je odvisen od tega, kdo poda izredno odpoved in zakaj.

Če delodajalec zakonito poda izredno odpoved delavcu zaradi hujše kršitve, delavec praviloma nima pravice do odpovednega roka in odpravnine. Vendar pa ima še vedno pravico do izplačila že zapadlih terjatev, kot so plača za opravljeno delo, morebitni dodatki, neizkoriščeni dopust, regres ali druge pravice, če so izpolnjeni pogoji.

Drugače je, če izredno odpoved poda delavec zaradi kršitev delodajalca. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, je delavec v takem primeru lahko upravičen do odpravnine, kot velja pri redni odpovedi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Če je izredna odpoved, ki jo poda delodajalec, nezakonita, pa lahko delavec v sodnem postopku uveljavlja zahtevke zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Izredna odpoved s strani delavca

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda tudi delavec. To pride v poštev predvsem takrat, ko delodajalec huje krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.

Pogosti razlogi za izredno odpoved s strani delavca so:

  • delodajalec delavcu dalj časa ne zagotavlja dela in mu ne izplačuje nadomestila plače,
  • delodajalec vsaj dva meseca ne izplačuje plače ali izplačuje bistveno zmanjšano plačo,
  • delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ne izplača plače pravočasno,
  • delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost,
  • delodajalec ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu,
  • delodajalec ne zagotavlja enake obravnave,
  • delodajalec ne zagotovi varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem oziroma trpinčenjem na delovnem mestu.

Pri izredni odpovedi s strani delavca je zelo pomemben postopek. Delavec mora praviloma najprej pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec poda izredno odpoved v nadaljnjem zakonskem roku.

Delavci v praksi pogosto naredijo napako, da izredno odpoved podajo prehitro, brez predhodnega pisnega opomina in brez obvestila inšpektoratu. To lahko vpliva na zakonitost odpovedi in na njihove nadaljnje zahtevke.

Razlika med redno in izredno odpovedjo

Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje praviloma preneha po poteku odpovednega roka. Redna odpoved je lahko podana iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali drugih zakonsko določenih razlogov.

Izredna odpoved pa pomeni takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka. Zato je izredna odpoved strožje omejena in jo je mogoče uporabiti le v posebej resnih primerih.

V praksi je pomembno, da se pravilno oceni, ali ravnanje res utemeljuje izredno odpoved ali bi bil primernejši milejši ukrep, na primer opozorilo, redna odpoved iz krivdnega razloga ali drug delovnopravni ukrep.

Najpogostejše napake delodajalcev pri izredni odpovedi

Izredne odpovedi so v praksi pogosto sporne, ker delodajalci pri njih naredijo postopkovne ali vsebinske napake. Najpogostejše napake so:

  • odpoved je podana prepozno,
  • očitki so premalo konkretni,
  • delavcu ni omogočen zagovor,
  • delodajalec ne dokaže očitane kršitve,
  • odpoved ne pojasni, zakaj nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče,
  • delodajalec uporabi izredno odpoved za kršitev, ki ni dovolj resna,
  • delodajalec neenako obravnava delavce,
  • odpoved temelji na pavšalnih navedbah ali osebnem konfliktu,
  • odpoved je posledica bolniške odsotnosti, nosečnosti, starševstva, sindikalne aktivnosti ali druge zaščitene okoliščine.

Vsaka od teh napak lahko vpliva na presojo zakonitosti odpovedi.

Najpogostejše napake delavcev po prejemu odpovedi

Tudi delavci po prejemu izredne odpovedi pogosto naredijo napake, ki jim lahko otežijo varstvo pravic. Najpogostejše napake so:

  • čakajo predolgo in zamudijo rok za tožbo,
  • ne shranijo dokumentacije,
  • izbrišejo elektronsko komunikacijo,
  • podpišejo izjave ali sporazume brez razumevanja posledic,
  • ne pripravijo dokazov o svoji strani dogodka,
  • ne preverijo, ali jim pripadajo še neizplačane terjatve,
  • ne pridobijo pravnega nasveta pravočasno.

Pri izredni odpovedi je čas pogosto odločilen. Pravni pregled odpovedi v prvih dneh po vročitvi lahko bistveno vpliva na nadaljnje možnosti.

Dokazila, ki so pomembna pri izredni odpovedi

V delovnem sporu je dokazovanje ključno. Pomembna so lahko tako pisna dokazila kot priče in elektronska komunikacija.

Delavec naj čim prej zbere vsa dokazila, ki se nanašajo na očitano kršitev, delovni čas, navodila delodajalca, predhodno komunikacijo, morebitne zdravstvene okoliščine, ravnanje drugih delavcev in posledice dogodka.

Pri delodajalcu pa je pomembno, da ima urejeno dokumentacijo, jasna pravila, evidence, konkretne opise kršitev in dokazila, da je bil postopek izveden pravilno.

Pogosta vprašanja

Ali lahko delodajalec poda izredno odpoved zaradi ene zamude na delo?

Ena sama manjša zamuda praviloma še ne pomeni avtomatičnega razloga za izredno odpoved. Izredna odpoved je lahko utemeljena le, če so okoliščine dovolj resne in če nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.

Ali moram podpisati izredno odpoved?

Podpis prejema odpovedi običajno pomeni potrditev, da ste dokument prejeli, ne pa nujno, da se z odpovedjo strinjate. Pred podpisovanjem dodatnih izjav, sporazumov ali priznanj je priporočljivo pridobiti pravni nasvet.

Koliko časa imam za tožbo?

Če delavec izpodbija zakonitost odpovedi, je rok praviloma 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Zaradi kratkega roka je smiselno ukrepati takoj.

Ali imam pri izredni odpovedi pravico do odpravnine?

Če delodajalec zakonito poda izredno odpoved zaradi hujše kršitve delavca, delavec praviloma nima pravice do odpravnine. Če pa izredno odpoved poda delavec zaradi kršitev delodajalca in so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko delavcu pripada odpravnina in odškodnina za čas odpovednega roka.

Ali mi mora delodajalec omogočiti zagovor?

Pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca praviloma pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku. Izjeme so mogoče le v posebnih okoliščinah.

Kaj če delodajalec ni izplačeval plače?

Če delodajalec ne izplačuje plače ali jo izplačuje z zamudo, lahko pride v poštev izredna odpoved s strani delavca. Vendar mora delavec pred tem praviloma pisno opomniti delodajalca in o kršitvah obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Ali lahko izpodbijam izredno odpoved, če sem že našel drugo službo?

Da. Dejstvo, da ste našli novo zaposlitev, samo po sebi ne pomeni, da ne morete izpodbijati nezakonite odpovedi ali uveljavljati denarnih zahtevkov. Vsak primer je treba presoditi posebej.

Ali lahko delodajalec izredno odpove pogodbo zaradi bolniške?

Sama bolniška odsotnost ne sme biti razlog za odpoved. Sporno pa je lahko ravnanje med bolniško odsotnostjo, če delavec ne spoštuje navodil zdravnika, opravlja pridobitno delo ali brez ustrezne odobritve zapusti kraj bivanja.

Kdaj se obrniti na odvetnika za delovno pravo?

Na odvetnika se je smiselno obrniti takoj, ko prejmete vabilo na zagovor, pisno seznanitev z očitanimi kršitvami ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravni nasvet je pomemben tudi, če razmišljate o izredni odpovedi s strani delavca zaradi neizplačane plače, neplačanih prispevkov, mobinga ali drugih kršitev delodajalca.

Odvetnik lahko preveri, ali so izpolnjeni zakonski pogoji, ali je bil postopek pravilno izveden, ali so roki spoštovani, katera dokazila so pomembna in kakšne zahtevke je smiselno uveljavljati.

V Odvetniški pisarni Konjar nudimo pravno svetovanje in zastopanje na področju delovnega prava, vključno z izrednimi odpovedmi, rednimi odpovedmi, neizplačanimi plačami, regresom, nadurami, odpravninami in drugimi pravicami iz delovnega razmerja.

Potrebujete pravni nasvet glede izredne odpovedi?
Pokličite 040 509 227 ali pošljite dokumentacijo na tjasa.konjar@konjar.si.

Preberite tudi

Zaključek

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dopustna le v izjemnih primerih. Ker gre za takojšnje prenehanje delovnega razmerja, morajo biti razlogi konkretni, dokazani, dovolj resni in pravočasno uveljavljeni. Delodajalec mora pri izredni odpovedi praviloma spoštovati tudi pravico delavca do zagovora.

Če ste prejeli izredno odpoved ali razmišljate o izredni odpovedi zaradi ravnanja delodajalca, je pomembno, da ukrepate hitro. Roki za sodno varstvo so kratki, zato je pravočasen pravni pregled odpovedi pogosto odločilen za zaščito vaših pravic.

Related Posts

Pokličite odvetnico 040 509 227