Pri prenosu hiše, stanovanja ali drugega premoženja na otroka oziroma drugo bližnjo osebo se pogosto pojavi vprašanje: ali je bolje skleniti darilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju?
Enotnega odgovora ni. Pogodbi imata namreč povsem drugačen namen.
Darilna pogodba je praviloma primerna, kadar želi lastnik svoje premoženje drugi osebi neodplačno podariti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju pa je namenjena položaju, ko se ena oseba zaveže drugo preživljati oziroma zanjo skrbeti, v zameno pa po njeni smrti pridobi dogovorjeno premoženje.
Razlika je pomembna predvsem pri prenosu nepremičnine, vprašanju nujnega deleža drugih dedičev ter pri varstvu osebe, ki želi v nepremičnini živeti do smrti.
Kaj je darilna pogodba?
Z darilno pogodbo se darovalec zaveže, da bo na obdarjenca neodplačno prenesel lastninsko ali drugo pravico, obdarjenec pa se s tem strinja. Gre torej za pogodbo, pri kateri darovalec za preneseno premoženje praviloma ne prejme enakovredne nasprotne izpolnitve. Tako darilno pogodbo opredeljuje 533. člen Obligacijskega zakonika.
Tipičen primer je, ko starši želijo otroku podariti hišo, stanovanje ali zemljišče.
Pri nepremičnini je treba poleg ustrezno pripravljene pogodbe urediti tudi zemljiškoknjižno dovolilo, davčni postopek in vpis novega lastnika v zemljiško knjigo.
Pomembna posledica darilne pogodbe je, da lahko podarjeno premoženje pozneje vpliva tudi na dedovanje.
Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju ima drugačen namen.
Preživljalec se zaveže, da bo preživljal preživljanca oziroma zanj skrbel, preživljanec pa mu v zameno prepusti vse ali del določenega premoženja, pri čemer je izročitev tega premoženja odložena do smrti preživljanca.
Obligacijski zakonik pogodbo o dosmrtnem preživljanju ureja v 557. in naslednjih členih. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Predmet dogovora je lahko na primer hiša ali stanovanje, preživljalec pa se v zameno zaveže zagotavljati pomoč, oskrbo, prehrano, prevoze, nego, plačevanje določenih stroškov ali druge dogovorjene obveznosti.
Ključna razlika je zato v tem, da pogodba o dosmrtnem preživljanju ni darilo, temveč odplačna pogodba.
Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju – glavne razlike
Pri izbiri pogodbe je treba preveriti predvsem naslednje:
- Ali se nepremičnina podarja ali se v zameno pričakuje preživljanje?
Če gre za dejansko neodplačen prenos, je praviloma primernejša darilna pogodba. Če oseba v zameno pričakuje dolgoročno pomoč, oskrbo oziroma preživljanje, je treba razmisliti o pogodbi o dosmrtnem preživljanju. - Kdaj pride do prenosa premoženja?
Pri običajni darilni pogodbi se lahko lastninska pravica na nepremičnini prenese že za časa življenja darovalca. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je izročitev premoženja po zakonu odložena do smrti preživljanca. - Ali ima druga stranka obveznosti?
Obdarjenec pri običajni darilni pogodbi darilo pridobi neodplačno. Preživljalec pa mora pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju izpolnjevati dogovorjene obveznosti. - Kaj se zgodi z nujnim deležem?
Darilo lahko pomembno vpliva na izračun nujnega deleža. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je po svoji pravni naravi odplačna, zato je položaj drugačen. - Kdo ostane lastnik do smrti?
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je prenos dogovorjenega premoženja odložen do smrti preživljanca. To je lahko pomembno za osebo, ki želi ohraniti več pravne varnosti glede svojega premoženja do konca življenja. - Kakšna oblika pogodbe je potrebna?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. - Kaj če preživljalec svojih obveznosti ne izpolnjuje?
Če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko stranka zahteva razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. OZ omogoča razvezo tudi v nekaterih drugih primerih, med drugim kadar postane skupno življenje nevzdržno.
Darilna pogodba in nujni delež
Pri darilni pogodbi je vprašanje nujnega deleža posebej pomembno. Če je bilo večje premoženje že za časa življenja preneseno samo na enega od dedičev, se lahko po smrti darovalca pojavijo vprašanja glede vračunavanja daril, prikrajšanja nujnega deleža in morebitnega vračanja daril. Več o teh vprašanjih si lahko preberete na strani [odvetnik za dedovanje].
Zakon o dedovanju določa pravila za vračunavanje daril v dedni delež. Zakonitemu dediču se praviloma vračuna to, kar je od zapustnika prejel v dar, pri čemer ostajajo v veljavi pravila o nujnem deležu. Če je nujni delež prikrajšan, se lahko pod zakonskimi pogoji zahteva tudi vrnitev daril v obsegu, potrebnem za njegovo dopolnitev.
Tipičen primer:
Starš ima dva otroka. Za časa življenja enemu otroku z darilno pogodbo podari svojo najvrednejšo nepremičnino, drugemu pa ne podari ničesar.
Po smrti starša se lahko postavi vprašanje prikrajšanja nujnega deleža drugega otroka.
To ne pomeni, da starš hiše ne sme podariti samo enemu otroku. Pomeni pa, da je treba že pred sklenitvijo pogodbe preveriti, kakšne dednopravne posledice lahko ima takšen prenos.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju in nujni delež
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je položaj drugačen.
Gre za odplačno pogodbo, saj preživljalec v zameno za premoženje prevzame obveznost preživljanja oziroma druge dogovorjene obveznosti. Sodna praksa poudarja tudi tvegano oziroma aleatorno naravo takšnega razmerja, saj ob sklenitvi pogodbe ni mogoče natančno vedeti, koliko časa in v kakšnem obsegu bo treba obveznosti izpolnjevati.
Zato premoženja, ki je predmet resnične in veljavne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni mogoče avtomatično obravnavati kot darilo zgolj zato, ker ga po smrti pridobi eden od potomcev.
Vendar je tukaj potrebna previdnost.
Če bi bila pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena samo navidezno, dejanski namen strank pa bi bil premoženje brezplačno podariti, lahko drugi dediči poskušajo dokazovati, da pogodba v resnici prikriva darilo. Slovenska sodna praksa takšno možnost izrecno priznava.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju zato ni primerno uporabljati zgolj kot sredstvo za izogibanje nujnemu deležu. Obstajati mora resnično odplačno razmerje in dejanska obveznost preživljanja.
Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju varnejša od darilne pogodbe?
Za osebo, ki želi v svoji nepremičnini ostati do smrti in hkrati potrebuje pomoč ali oskrbo, je lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju v določenih okoliščinah primernejša.
Razlog je predvsem v tem, da pridobitelj premoženja nekaj tudi dolguje v zameno.
Če denimo mati sinu preprosto podari hišo, sin na podlagi same darilne pogodbe nima avtomatično obveznosti, da bo zanjo do smrti skrbel.
Če pa je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, morajo biti obveznosti preživljalca jasno določene.
Pri pripravi takšne pogodbe je zato pomembno čim bolj konkretno urediti, kaj preživljanje dejansko pomeni: na primer zagotavljanje hrane, pomoč pri vsakodnevnih opravilih, prevoze, nego, plačevanje določenih stroškov, pomoč ob bolezni ali ureditev oskrbe.
Če preživljalec dogovorjenih obveznosti ne izpolnjuje, OZ omogoča zahtevo za razvezo pogodbe.
Ali se lahko darilna pogodba prekliče?
Tudi že sklenjene darilne pogodbe ni mogoče vedno obravnavati kot povsem dokončne.
Obligacijski zakonik določa posebne razloge, zaradi katerih lahko pride do preklica darilne pogodbe, med drugim zaradi ogroženega preživljanja darovalca, hude nehvaležnosti obdarjenca in pod določenimi pogoji zaradi pozneje rojenega otroka.
Za preklic zakon določa tudi rok – darovalec mora pogodbo preklicati v enem letu od dneva, ko je izvedel za razlog za preklic.
Samo poznejše poslabšanje odnosov med darovalcem in obdarjencem zato še ne pomeni avtomatično, da je mogoče darilo zahtevati nazaj.
Kaj pa davek pri darilni pogodbi in pogodbi o dosmrtnem preživljanju?
Tudi davčna obravnava je lahko pomemben dejavnik pri izbiri ustrezne pogodbe.
Pri darilu nepremičnine mora prejemnik praviloma vložiti napoved za odmero davka od prejetega darila. FURS trenutno navaja rok 15 dni po prejemu darila. Določene osebe, med njimi otrok, zakonec in nekatere druge z zakonom določene osebe, so lahko davka na darilo oproščene, vendar je treba tudi v primeru oprostitve napoved praviloma vložiti.
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa FURS navaja, da davčna obveznost nastane na dan smrti preživljanca.
Davčnih posledic zato ni priporočljivo presojati samo glede na naziv pogodbe. Pomembni so konkretna pogodba, vrsta premoženja in razmerje med pogodbenimi strankami.
Kdaj je boljša darilna pogodba?
Darilna pogodba je praviloma smiselna, kadar želi lastnik določeno nepremičnino ali drugo premoženje drugi osebi dejansko in brez nasprotne izpolnitve podariti.
Pogosta je zlasti pri prenosu nepremičnine s staršev na otroke.
Pred podpisom pa je smiselno preveriti, ali obstajajo drugi nujni dediči, kakšno drugo premoženje ima darovalec in ali želi darovalec v nepremičnini še naprej živeti.
Če želi po prenosu ostati v hiši ali stanovanju, je treba ustrezno urediti tudi njegovo pravico uporabe oziroma bivanja.
Kdaj je boljša pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je lahko primernejša, kadar obstaja resničen dogovor o preživljanju oziroma oskrbi.
Primer:
Starejša oseba živi v svoji hiši. Eden od otrok ji pomaga pri vsakodnevnih opravilih, skrbi za prevoze in nakupe ter se zaveže, da bo zanjo skrbel tudi ob bolezni oziroma zmanjšani sposobnosti samostojnega življenja.
Starš pa želi, da ta otrok po njegovi smrti pridobi hišo.
Takšno dejansko razmerje je bistveno bližje namenu pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot darilni pogodbi.
Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju: kaj torej izbrati?
Najpomembnejše vprašanje ni, katera pogodba je na splošno »boljša«, temveč:
Kaj želijo stranke s pogodbo dejansko doseči?
Če je namen podariti premoženje brez protiusluge, je primernejša darilna pogodba.
Če je namen zagotoviti preživljanje ali oskrbo v zameno za premoženje, ki bo preneseno po smrti, je praviloma primernejša pogodba o dosmrtnem preživljanju.
Če želi lastnik nepremičnino prenesti že za časa življenja, hkrati pa želi v zameno zagotovljeno dosmrtno oskrbo ali druge dajatve in storitve, lahko glede na okoliščine pride v poštev tudi pogodba o preužitku, ki se od pogodbe o dosmrtnem preživljanju razlikuje predvsem glede trenutka prenosa lastninske pravice. OZ pogodbo o preužitku posebej ureja v 564. in naslednjih členih.
Prav zato pri vrednejših nepremičninah ni smiselno izbrati pogodbe samo zato, ker se zdi najpreprostejša.
Pogosta vprašanja
Ali lahko starš enemu otroku podari hišo?
Da. Vendar lahko darilo pozneje vpliva na izračun dednih in nujnih deležev, zato je pri več dedičih priporočljivo posledice preveriti še pred sklenitvijo pogodbe.
Ali drugi otroci lahko zahtevajo nujni delež, če je bila hiša podarjena samo enemu otroku?
Če je njihov nujni delež zaradi darila prikrajšan, lahko pod pogoji Zakona o dedovanju pride v poštev tudi zahtevek za vrnitev darila v obsegu, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža.
Ali pogodba o dosmrtnem preživljanju izključi nujni delež?
Veljavna in dejansko odplačna pogodba o dosmrtnem preživljanju ni darilna pogodba. Vendar lahko dediči v konkretnem primeru uveljavljajo, da pogodba navidezno prikriva darilo oziroma da obstajajo drugi razlogi za njeno neveljavnost. Zato ni pravilno splošno pravilo, da pogodba o dosmrtnem preživljanju vedno »izključi nujni delež«.
Ali mora biti pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena pri notarju?
Da. Obligacijski zakonik določa, da mora biti pogodba o dosmrtnem preživljanju sestavljena v obliki notarskega zapisa.
Ali lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavimo?
Stranki jo lahko sporazumno razvežeta. Zahtevati je mogoče tudi sodno razvezo v primerih, ki jih določa OZ, med drugim zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali, kadar pogodbenika živita skupaj, zaradi tako omajanega razmerja, da postane skupno življenje neznosno.
Potrebujete pomoč pri izbiri ustrezne pogodbe?
Pri prenosu hiše, stanovanja ali drugega vrednejšega premoženja je priporočljivo še pred podpisom preveriti dednopravne, nepremičninske in davčne posledice izbrane pogodbe.
Odvetniška pisarna Konjar nudi pravno svetovanje na področju nepremičninskega in dednega prava ter pripravo pogodb glede na konkretne okoliščine in namen pogodbenih strank.
Članek je splošne informativne narave in ne predstavlja pravnega nasveta za posamezen primer.





