Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden najpogostejših načinov prenehanja delovnega razmerja. V praksi se pojavlja tako pri delavcih, ki želijo zamenjati zaposlitev, kot pri delodajalcih, ki pogodbo odpovedujejo iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali drugega zakonsko določenega razloga.
Čeprav se izraz “redna odpoved” pogosto uporablja zelo splošno, so pravne posledice lahko zelo različne. Pomembno je, kdo odpoveduje pogodbo, iz katerega razloga, kakšen odpovedni rok velja, ali delavcu pripada odpravnina in ali je bila odpoved podana po pravilnem postopku.
Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zato ključnega pomena, da se pravočasno preveri, ali so izpolnjeni zakonski pogoji, ali so spoštovani roki in ali ima delavec možnost uveljavljati svoje pravice.
Ste prejeli redno odpoved ali niste prepričani, ali vam pripada odpravnina?
Pokličite 040 509 227 za pravni posvet ali pošljite dokumentacijo v pregled.
Kaj je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha po poteku odpovednega roka. To jo razlikuje od izredne odpovedi, pri kateri delovno razmerje praviloma preneha takoj, brez odpovednega roka.
Redno odpoved lahko poda delavec ali delodajalec. Vendar položaj ni enak. Delavec lahko praviloma redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve razloga. Delodajalec pa lahko pogodbo odpove le, če obstaja zakonsko dopusten in utemeljen razlog.
Prav tu nastane največ sporov. Delodajalec mora imeti za odpoved resničen, konkreten in dokazljiv razlog. Če odpoved temelji na navideznem razlogu, diskriminaciji, osebnem konfliktu ali nepravilno izvedenem postopku, je lahko odpoved nezakonita.
Redna odpoved s strani delavca
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če želi zapustiti zaposlitev, zamenjati delodajalca ali iz drugih osebnih razlogov. Pri tem mu praviloma ni treba pojasnjevati, zakaj odpoveduje pogodbo.
Pomembno pa je, da je odpoved podana pisno. Ustna odpoved lahko povzroči dokazne težave, zato je priporočljivo, da delavec odpoved vedno poda v pisni obliki in si zagotovi dokazilo o vročitvi.
Pri odpovedi s strani delavca je treba preveriti predvsem:
- kakšen odpovedni rok določa pogodba o zaposlitvi,
- ali kolektivna pogodba določa drugačen odpovedni rok,
- ali je delavec še v poskusnem delu,
- ali ima delavec neizkoriščen dopust,
- ali mu pripada sorazmerni del regresa,
- ali so mu bile izplačane vse plače, dodatki in nadure.
Če delavec sam poda redno odpoved, mu odpravnina praviloma ne pripada. Prav tako takšna odpoved običajno vpliva na pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, saj gre za prenehanje delovnega razmerja na pobudo delavca.
Odpovedni rok, če odpoved poda delavec
Če redno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delavec, je odpovedni rok po zakonu praviloma:
- 15 dni, če je delavec pri delodajalcu zaposlen do enega leta,
- 30 dni, če je delavec pri delodajalcu zaposlen eno leto ali več.
S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne sme biti neomejeno dolg. Zato je treba vedno preveriti pogodbo o zaposlitvi in morebitno kolektivno pogodbo dejavnosti.
Če je delavec v poskusnem delu, je odpovedni rok krajši. V času poskusnega dela praviloma velja sedemdnevni odpovedni rok.
Redna odpoved s strani delodajalca
Delodajalec ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez razloga. Za zakonito redno odpoved mora obstajati utemeljen odpovedni razlog, ki mora biti v odpovedi konkretno obrazložen.
Najpogostejši razlogi za redno odpoved s strani delodajalca so:
- poslovni razlog,
- razlog nesposobnosti,
- krivdni razlog,
- nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti,
- neuspešno opravljeno poskusno delo.
Vsak razlog ima svoje posebnosti. Zato ni dovolj, da delodajalec v odpovedi zgolj navede, da gre za “poslovni razlog” ali “krivdni razlog”. Odpoved mora biti konkretna, razumljiva in dejansko utemeljena.
Če delodajalec ne dokaže utemeljenega razloga ali če postopek odpovedi ni bil pravilen, lahko delavec odpoved izpodbija pred delovnim sodiščem.
Odpoved iz poslovnega razloga
Odpoved iz poslovnega razloga je ena najpogostejših oblik redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec jo poda, kadar zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
V praksi gre lahko na primer za:
- zmanjšanje obsega dela,
- reorganizacijo,
- ukinitev delovnega mesta,
- racionalizacijo poslovanja,
- prenos določenih nalog na druge zaposlene,
- tehnološke spremembe,
- zaprtje poslovne enote.
Vendar pa poslovni razlog ne sme biti zgolj navidezen. Če delodajalec delavcu odpove pogodbo iz poslovnega razloga, nato pa kmalu zaposli drugo osebo na enakem ali bistveno podobnem delovnem mestu, se lahko pojavi vprašanje zakonitosti odpovedi.
Pri poslovnem razlogu je treba preveriti:
- ali je delovno mesto res prenehalo,
- ali se delo še vedno opravlja,
- ali je bil razlog dejanski ali navidezen,
- ali je delodajalec upošteval primerljive delavce,
- ali je bila odpoved pravilno obrazložena,
- ali delavcu pripada odpravnina,
- ali je bil spoštovan odpovedni rok.
Razlog nesposobnosti
Redna odpoved iz razloga nesposobnosti pride v poštev, kadar delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakonom ali drugimi predpisi.
To ne pomeni, da lahko delodajalec pogodbo odpove zgolj zato, ker z delavcem ni zadovoljen. Razlog nesposobnosti mora biti konkreten in dokazljiv. Delodajalec mora pokazati, v čem delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, kakšna so bila pričakovanja, kako so bila merjena in zakaj nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe ni mogoče.
V praksi so sporne predvsem odpovedi, pri katerih delodajalec razlog nesposobnosti uporabi kot prikrit poslovni razlog ali kot posledico osebnega konflikta.
Pri odpovedi iz razloga nesposobnosti je treba preveriti:
- ali so bili kriteriji dela jasni,
- ali so bili rezultati objektivno merjeni,
- ali je imel delavec realno možnost doseči pričakovane rezultate,
- ali je delodajalec ravnal enako do primerljivih delavcev,
- ali je odpoved podana pravočasno,
- ali delavcu pripada odpravnina.
Redna odpoved iz krivdnega razloga
Redna odpoved iz krivdnega razloga pride v poštev, kadar delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, vendar kršitev ni tako huda, da bi bila nujno podana izredna odpoved.
Primeri krivdnih razlogov so lahko:
- ponavljajoče zamude na delo,
- neupoštevanje navodil delodajalca,
- neupravičena odsotnost,
- neprimerno ravnanje do sodelavcev ali strank,
- kršitev internih pravil,
- nevestno opravljanje dela,
- nespoštovanje varnostnih pravil.
Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga je zelo pomembno predhodno pisno opozorilo. Delodajalec mora delavca praviloma najprej pisno opozoriti na kršitev in na možnost odpovedi, če bo kršitev ponovil. Šele ob ponovni kršitvi lahko pride do redne odpovedi iz krivdnega razloga.
Če opozorila ni bilo, če je bilo pomanjkljivo ali če nova kršitev ni ustrezno dokazana, je odpoved lahko sporna.
Redna odpoved zaradi zamude na delo
Zamuda na delo je pogost razlog za delovnopravne postopke, vendar vsaka zamuda še ne pomeni zakonitega razloga za odpoved.
Pri eni sami manjši zamudi je odpoved praviloma lahko pretirana. Drugače je, če gre za ponavljajoče se zamude, zavestno kršenje delovnega časa, predhodna opozorila ali če zamuda povzroči resne motnje v delovnem procesu.
Pri presoji odpovedi zaradi zamude na delo je pomembno:
- ali je bila zamuda enkratna ali ponavljajoča,
- koliko časa je delavec zamudil,
- ali je zamudo pravočasno sporočil,
- ali je imel utemeljen razlog,
- ali je bil predhodno pisno opozorjen,
- ali so drugi delavci obravnavani enako,
- ali je odpoved sorazmeren ukrep.
Če delodajalec zaradi zamude na delo poda redno odpoved iz krivdnega razloga, je treba natančno preveriti celoten postopek in dokazila.
Odpovedni rok pri redni odpovedi s strani delodajalca
Če redno odpoved poda delodajalec iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, je odpovedni rok odvisen predvsem od trajanja zaposlitve delavca pri delodajalcu.
Zakonski odpovedni roki so praviloma:
- 15 dni, če je delavec zaposlen do enega leta,
- 30 dni, če je zaposlen od enega do dveh let,
- nad dve leti se odpovedni rok podaljšuje glede na trajanje zaposlitve,
- pri daljši zaposlitvi lahko odpovedni rok doseže 60 dni,
- pri več kot 25 letih zaposlitve pri delodajalcu znaša odpovedni rok 80 dni, če kolektivna pogodba ne določa drugače v zakonsko dopustnih mejah.
Če gre za redno odpoved iz krivdnega razloga, je odpovedni rok krajši in praviloma znaša 15 dni.
Ker lahko pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba vsebuje posebna pravila, je treba pri vsakem konkretnem primeru preveriti celotno dokumentacijo.
Ali delavcu pripada odpravnina pri redni odpovedi?
Odpravnina pri redni odpovedi ni avtomatična v vseh primerih. Delavec je praviloma upravičen do odpravnine, če mu delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in so izpolnjeni zakonski pogoji.
Če delavec sam poda redno odpoved, mu odpravnina praviloma ne pripada.
Če delodajalec poda redno odpoved iz krivdnega razloga, odpravnina praviloma ne pripada.
Zato je bistveno vprašanje, iz katerega razloga je bila pogodba odpovedana.
Kako se izračuna odpravnina?
Osnova za izračun odpravnine je praviloma povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu:
- za zaposlitev pri delodajalcu več kot eno leto do deset let: 1/5 osnove za vsako leto dela,
- za zaposlitev pri delodajalcu več kot deset let do dvajset let: 1/4 osnove za vsako leto dela,
- za zaposlitev pri delodajalcu več kot dvajset let: 1/3 osnove za vsako leto dela.
V delovno dobo pri delodajalcu se lahko šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih. V posameznem primeru je treba preveriti tudi kolektivno pogodbo, saj lahko določa ugodnejše pravice.
Ali mora biti redna odpoved pisna?
Da. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti podana v pisni obliki.
Če odpoved poda delodajalec, mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved. Delodajalec mora delavca obvestiti tudi o pravnem varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Če odpoved ni pisna, če ni obrazložena ali če ni pravilno vročena, lahko to vpliva na zakonitost odpovedi.
Vročitev odpovedi
Odpoved mora biti pravilno vročena. V praksi se odpoved pogosto vroča osebno na delovnem mestu ali s priporočeno pošiljko.
Če delavec odpovedi ne želi prevzeti, to ne pomeni nujno, da vročitev ni bila opravljena. Zato je pomembno, da delavec po prejemu ali poskusu vročitve čim prej preveri, kakšni roki že tečejo.
Pri odpovedi je posebej pomemben datum vročitve, saj od tega datuma začnejo teči ključni roki, vključno z rokom za sodno varstvo.
Kaj storiti, če prejmete redno odpoved?
Če prejmete redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je najprej pomembno, da je ne presojate samo po naslovu dokumenta. Pomembna je vsebina odpovedi, razlog, obrazložitev, odpovedni rok, odpravnina in postopek.
Takoj po prejemu odpovedi je priporočljivo zbrati:
- pogodbo o zaposlitvi,
- odpoved pogodbe o zaposlitvi,
- morebitna pisna opozorila,
- vabila na zagovor,
- zapisnike,
- plačilne liste za zadnje mesece,
- evidence delovnega časa,
- elektronsko komunikacijo z delodajalcem,
- interna pravila,
- dokazila o neizplačanih nadurah, regresu ali drugih terjatvah,
- podatke o primerljivih delavcih, če sumite na neenako obravnavo.
Če sumite, da je odpoved nezakonita, je treba ukrepati hitro. Rok za sodno varstvo je kratek.
Rok za tožbo zaradi nezakonite odpovedi
Če delavec meni, da je redna odpoved nezakonita, lahko njeno nezakonitost praviloma uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.
Ta rok je zelo pomemben. Če ga delavec zamudi, lahko izgubi možnost izpodbijanja odpovedi, tudi če bi bila odpoved sicer vsebinsko sporna.
Zato je priporočljivo, da se odpoved pravno pregleda čim prej po prejemu.
Ali lahko delavec med odpovednim rokom dela?
Da. Pri redni odpovedi delovno razmerje praviloma traja do izteka odpovednega roka. V tem času ima delavec še vedno pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.
To pomeni, da mora praviloma opravljati delo, delodajalec pa mu mora izplačevati plačo in druge pripadajoče prejemke.
V določenih primerih se lahko delavec in delodajalec dogovorita o drugačni ureditvi, na primer o koriščenju dopusta, oprostitvi opravljanja dela ali denarnem povračilu namesto odpovednega roka. Takšne dogovore je priporočljivo skleniti pisno.
Dopust, regres in druge terjatve ob odpovedi
Ob prenehanju delovnega razmerja je treba preveriti tudi druge pravice delavca. Redna odpoved ne pomeni, da delavec izgubi že pridobljene pravice.
Preveriti je treba predvsem:
- ali je bila izplačana zadnja plača,
- ali so bile plačane nadure,
- ali so bili plačani dodatki,
- ali delavcu pripada odpravnina,
- ali mu pripada sorazmerni del regresa,
- ali ima neizkoriščen letni dopust,
- ali so bili plačani prispevki,
- ali je prejel vse obračune.
Če delodajalec teh obveznosti ne izpolni, jih lahko delavec uveljavlja ločeno od vprašanja zakonitosti odpovedi.
Redna odpoved in denarno nadomestilo za brezposelnost
Pri pravici do denarnega nadomestila za brezposelnost je pomembno, na kakšen način je delovno razmerje prenehalo.
Če delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ima delavec lahko pravico do denarnega nadomestila, če izpolnjuje pogoje po predpisih o urejanju trga dela.
Če pa delavec sam poda redno odpoved, praviloma ne gre za izgubo zaposlitve brez njegove volje, zato je položaj drugačen.
Ker so pogoji za nadomestilo odvisni od konkretnih okoliščin, je priporočljivo, da delavec po prejemu odpovedi pravočasno preveri tudi svoje pravice pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Razlika med redno in izredno odpovedjo
Redna odpoved pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha po poteku odpovednega roka. Izredna odpoved pa pomeni takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka.
Pri redni odpovedi je zato osrednje vprašanje, kakšen razlog obstaja, kakšen odpovedni rok velja in ali pripada odpravnina.
Pri izredni odpovedi pa je bistveno, ali je kršitev tako huda, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
V praksi se zgodi, da delodajalec napačno uporabi izredno odpoved, čeprav bi bila primernejša redna odpoved, ali obratno. Zato je treba vsak primer presojati individualno.
Najpogostejše napake delodajalcev pri redni odpovedi
Redne odpovedi so pogosto sporne zaradi postopkovnih ali vsebinskih napak. Najpogostejše napake so:
- odpovedni razlog ni dovolj konkretno obrazložen,
- poslovni razlog je navidezen,
- delo se po odpovedi še vedno opravlja,
- delodajalec ne upošteva primerljivih delavcev,
- delodajalec odpoved uporabi kot prikrit disciplinski ukrep,
- pri krivdnem razlogu ni bilo ustreznega pisnega opozorila,
- odpoved je podana prepozno,
- odpovedni rok je napačno določen,
- odpravnina ni pravilno izračunana,
- odpoved ni pravilno vročena,
- odpoved temelji na diskriminaciji, bolniški odsotnosti, nosečnosti, starševstvu ali drugi varovani okoliščini.
Vsaka od teh napak lahko vpliva na zakonitost odpovedi.
Najpogostejše napake delavcev po prejemu odpovedi
Delavci po prejemu odpovedi pogosto naredijo napake, ki jim lahko otežijo uveljavljanje pravic. Najpogostejše so:
- čakajo predolgo in zamudijo 30-dnevni rok,
- ne shranijo odpovedi in spremljajoče dokumentacije,
- ne preverijo, ali jim pripada odpravnina,
- ne preverijo pravilnosti odpovednega roka,
- podpišejo sporazum brez razumevanja posledic,
- ne zberejo dokazil o dejanskem delu,
- ne preverijo neizplačanih nadur, regresa ali dodatkov,
- ne pridobijo pravnega nasveta pravočasno.
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi je čas pogosto odločilen. Pravni pregled v prvih dneh po prejemu odpovedi lahko bistveno vpliva na nadaljnje možnosti.
Kdaj se obrniti na odvetnika za delovno pravo?
Na odvetnika se je smiselno obrniti takoj, ko prejmete redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor, pisno opozorilo pred odpovedjo ali ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Pravni nasvet je posebej pomemben, če:
- sumite, da je odpoved nezakonita,
- je razlog za odpoved nejasen,
- gre za odpoved iz poslovnega razloga,
- delodajalec ne izplača odpravnine,
- odpovedni rok ni pravilno določen,
- ste bili na bolniški, noseči ali v drugi varovani okoliščini,
- vam delodajalec ponuja sporazum,
- imate neizplačane nadure, regres ali druge terjatve,
- ne veste, ali imate pravico do sodnega varstva.
Odvetnik lahko preveri zakonitost odpovedi, izračun odpravnine, odpovedni rok, možnosti za tožbo in morebitne denarne zahtevke.
Pogosta vprašanja
Ali lahko delodajalec redno odpove pogodbo brez razloga?
Ne. Delodajalec mora imeti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonsko dopusten in utemeljen razlog. Delavec pa lahko pogodbo praviloma odpove brez obrazložitve razloga.
Koliko znaša odpovedni rok pri redni odpovedi?
Odpovedni rok je odvisen od tega, kdo odpoveduje pogodbo, iz katerega razloga in koliko časa je delavec zaposlen pri delodajalcu. Pri odpovedi s strani delavca je praviloma 15 ali 30 dni, pri odpovedi s strani delodajalca pa je odvisen od razloga in trajanja zaposlitve.
Ali mi pripada odpravnina, če dobim redno odpoved?
Odpravnina praviloma pripada pri redni odpovedi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Pri odpovedi s strani delavca ali pri redni odpovedi iz krivdnega razloga odpravnina praviloma ne pripada.
Kaj je odpoved iz poslovnega razloga?
Odpoved iz poslovnega razloga pomeni, da preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Razlog mora biti resničen, konkreten in ne sme biti navidezen.
Ali lahko izpodbijam redno odpoved?
Da. Če menite, da je odpoved nezakonita, lahko njeno nezakonitost uveljavljate pred pristojnim delovnim sodiščem. Rok je praviloma 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko ste izvedeli za kršitev pravice.
Ali moram v času odpovednega roka še delati?
Praviloma da. Delovno razmerje traja do izteka odpovednega roka, razen če se z delodajalcem drugače dogovorite ali če obstaja drugačna pravna podlaga.
Ali lahko med odpovednim rokom koristim dopust?
Da, koriščenje dopusta je možno, vendar ga je treba uskladiti z delodajalcem. Ob prenehanju delovnega razmerja je treba preveriti, koliko dopusta je še neizkoriščenega in kakšne so možnosti glede njegove izrabe oziroma nadomestila.
Kaj če delodajalec ne izplača odpravnine?
Če delodajalec ne izplača odpravnine, čeprav delavcu pripada, lahko delavec zahteva plačilo. Gre za denarno terjatev iz delovnega razmerja, ki jo je mogoče uveljavljati pred pristojnim delovnim sodiščem.
Ali je sporazum isto kot redna odpoved?
Ne. Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni isto kot redna odpoved. Pri sporazumu se delavec in delodajalec dogovorita o prenehanju, kar ima lahko drugačne posledice glede odpravnine in pravice do denarnega nadomestila. Sporazuma ni priporočljivo podpisati brez razumevanja posledic.
Preberite tudi
- Delovno pravo
- Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi: pravice, roki in odpravnina
- Regres 2026: koliko znaša, do kdaj mora biti izplačan in kaj storiti, če ga ne prejmete?
- Koliko stane odvetnik v Sloveniji?
Zaključek
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ima lahko za delavca pomembne finančne in pravne posledice. Pomembno je preveriti, ali je odpoved podana iz zakonitega razloga, ali je pravilno obrazložena, ali je spoštovan odpovedni rok, ali delavcu pripada odpravnina in ali so bile izplačane vse terjatve iz delovnega razmerja.
Če ste prejeli redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne čakajte do izteka odpovednega roka. Rok za izpodbijanje odpovedi je kratek, zato je priporočljivo, da čim prej preverite svoje pravne možnosti.
V Odvetniški pisarni Konjar nudimo pravno svetovanje in zastopanje na področju delovnega prava, vključno z rednimi odpovedmi, izrednimi odpovedmi, odpravninami, odpovednimi roki, neizplačanimi plačami, regresom, nadurami in drugimi pravicami iz delovnega razmerja.
Potrebujete pravni nasvet glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?
Pokličite 040 509 227 ali pošljite dokumentacijo na tjasa.konjar@konjar.si.






[…] redna odpoved pogodbe o zaposlitvi […]
[…] o tem preberite v prispevku Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravice delavca, odpovedni rok in odpravnina in Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravice, roki, odpravnina in kaj […]