Neplačan račun je za majhno podjetje lahko bistveno več kot neprijetna računovodska postavka. Če naročnik ali poslovni partner računa ne poravna, podjetje financira njegovo poslovanje, medtem ko mora samo še vedno plačevati zaposlene, dobavitelje, davke in druge obveznosti.
Ko rok za plačilo poteče, zato ni smiselno več mesecev čakati na obljube tipa »plačamo naslednji teden«. Pri izterjavi terjatev je pomembno predvsem pravočasno in premišljeno ukrepanje.
Pravilna pot je odvisna od tega:
- ali dolžnik dolg priznava,
- ali račun oziroma opravljeno storitev izpodbija,
- kakšno dokumentacijo ima upnik,
- ali je dolžnik plačilno sposoben in
- ali obstaja nevarnost insolventnosti.
V nekaterih primerih zadostuje odvetniški opomin. V drugih je smiselno takoj vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pri spornih terjatvah pa je lahko potreben sodni postopek.
Kaj storiti, ko račun ni plačan?
Če je račun zapadel in plačila ni, priporočamo naslednje korake:
- preverite zapadlost računa,
- zberite pogodbo in dokaze o opravljenem delu,
- preverite, ali je dolžnik račun oziroma storitev kdaj reklamiral,
- preverite finančno stanje dolžnika,
- pošljite jasen pisni zahtevek oziroma opomin,
- določite kratek rok za prostovoljno plačilo,
- če plačila ni, presodite med izvršbo in tožbo.
Največja napaka podjetij je pogosto prav predolgo čakanje.
Čim starejša je terjatev, večja je možnost, da se finančni položaj dolžnika poslabša, da pride do blokade računov ali celo insolvenčnega postopka.
Kdaj je račun zapadel v plačilo?
Najprej je treba preveriti rok plačila.
Če je bil rok dogovorjen v pogodbi oziroma določen na računu skladno z dogovorom, mora dolžnik denarno obveznost izpolniti do tega roka.
Pri poslovanju med gospodarskimi subjekti je treba upoštevati tudi Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1).
Če plačilni rok med gospodarskimi subjekti ni bil dogovorjen, zakon praviloma določa 30-dnevni plačilni rok, ki se glede na okoliščine začne računati od prejema računa, prejema blaga oziroma opravljene storitve ali drugega zakonsko določenega trenutka.
Zato ni vedno dovolj pogledati samo datuma, navedenega na računu. Pomembna je tudi pogodba med strankama.
Ali je treba pred izvršbo poslati opomin?
Opomin pred vložitvijo izvršbe ni v vsakem primeru zakonski pogoj.
Če je denarna obveznost že zapadla in je dolžnik v zamudi, je lahko izvršbo mogoče začeti tudi brez več zaporednih opominov.
Kljub temu je kvaliteten pisni opomin pogosto smiseln.
Z njim:
- dolžniku jasno sporočite, da boste začeli izterjavo,
- določite zadnji rok za prostovoljno plačilo,
- obračunate oziroma zahtevate pripadajoče obresti,
- ustvarite dodatno pisno dokumentacijo,
- ugotovite, ali dolžnik dolg priznava ali ga izpodbija,
- včasih dosežete plačilo brez sodnega postopka.
Koliko opominov je treba poslati?
Ni pravila, da mora podjetje poslati tri opomine.
Če dolžnik po prvem jasnem pozivu ne plača in se ne odziva, serijsko pošiljanje drugega, tretjega in četrtega opomina pogosto samo podaljšuje izterjavo.
Pri večji terjatvi je praviloma bolj smiselno hitro presoditi naslednji pravni korak.
Kaj naj vsebuje opomin za plačilo?
Dober opomin naj vsebuje vsaj:
- podatke upnika in dolžnika,
- številko in datum računa,
- pravno oziroma pogodbeno podlago,
- višino glavnice,
- datum zapadlosti,
- morebitne zakonske zamudne obresti,
- primeren dodatni rok za plačilo,
- podatke za nakazilo in
- jasno navedbo posledic, če plačila ne bo.
Pri spornem poslovnem razmerju je pomembno, da opomin ni samo generično sporočilo računovodskega programa.
Če dolžnik trdi, da storitev ni bila opravljena oziroma da blago ni bilo pravilno dobavljeno, je treba odgovoriti tudi na njegove konkretne ugovore.
Ali lahko poleg računa zahtevate tudi zamudne obresti?
Da.
Če je dolžnik z izpolnitvijo denarne obveznosti v zamudi, je upnik praviloma upravičen tudi do zamudnih obresti.
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti se določa skladno z veljavnimi predpisi in se lahko spreminja, zato je treba pri konkretnem obračunu uporabiti obrestno mero, ki velja za posamezno obdobje zamude.
Pri dalj časa neplačanem računu so lahko zamudne obresti pomemben del skupnega zahtevka.
Ali lahko podjetje zahteva tudi 40 EUR stroškov izterjave?
Pri pogodbah, za katere se uporablja ZPreZP-1, lahko upnik ob zamudi pod zakonskimi pogoji zahteva tudi 40 EUR nadomestila stroškov izterjave za posamezno terjatev.
ZPreZP-1 se med drugim uporablja za pogodbe med gospodarskimi subjekti, pri katerih mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga pa izpolniti denarno obveznost.
Pomembno je, da tega pravila ne posplošujemo na vsako možno denarno terjatev.
Pri konkretnem zahtevku je treba preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo zakona.
Izterjava terjatev – najprej preverite dokumentacijo
Pred vložitvijo izvršbe je treba preveriti, ali lahko podjetje svojo terjatev tudi dokaže.
Račun je pomemben dokument, vendar pri sporu sam po sebi pogosto ni celotna zgodba.
Zberite:
- pogodbo,
- naročilnico,
- ponudbo,
- potrditve naročila,
- izdane račune,
- dobavnice,
- zapisnike,
- dokazila o opravljenem delu,
- e-pošto,
- SMS oziroma drugo poslovno komunikacijo,
- dokazila o delnih plačilih,
- reklamacije in odgovore nanje.
Zakaj je to pomembno?
Če dolžnik izvršbi ugovarja in zanika obstoj terjatve, bo treba v nadaljnjem sodnem postopku dokazati pravno podlago in višino zahtevka.
Zato je bistveno lažje izterjevati terjatev podjetja, ki že med poslovanjem urejeno shranjuje dokumentacijo.
Izvršba na podlagi neplačanega računa
Zakon o izvršbi in zavarovanju med verodostojne listine uvršča tudi fakturo.
To pomeni, da je za zapadlo denarno terjatev mogoče pod zakonskimi pogoji vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Predlogi se lahko vlagajo elektronsko prek sistema e-Sodstvo oziroma Centralnega oddelka za verodostojno listino.
Pri pripravi predloga je treba pravilno določiti:
- upnika,
- dolžnika,
- višino glavnice,
- datum zapadlosti,
- obresti,
- podatke o verodostojni listini ter
- druga relevantna vprašanja.
Kaj lahko sodišče zarubi?
Glede na postopek in razpoložljivo premoženje lahko izvršba poseže na različna sredstva oziroma premoženje dolžnika.
Pri podjetju so pogosto pomembna predvsem sredstva na transakcijskih računih, lahko pa pridejo glede na okoliščine v poštev tudi druga izvršilna sredstva.
Prav zato je pred vložitvijo postopka smiselno preveriti, ali dolžnik sploh ima premoženje oziroma aktivno posluje.
Kaj se zgodi, če dolžnik ugovarja izvršbi?
To je zelo pomembno.
Vložitev izvršbe na podlagi računa še ne pomeni, da dolžnik terjatve ne more izpodbijati.
Dolžnik lahko v zakonskem roku vloži ugovor.
Če terjatev izpodbija na način, zaradi katerega se postopek nadaljuje v pravdi, bo moral upnik svojo terjatev dokazovati podobno kot v klasičnem gospodarskem sporu.
Takrat postanejo pomembni:
- pogodba,
- vsebina naročila,
- dokazila o izvedbi,
- komunikacija med strankama,
- priče,
- morebitne reklamacije in
- druga dokumentacija.
Zato je pomembno že pred začetkom izvršbe oceniti: Ali pričakujemo ugovor in ali imamo dovolj dokazov za primer sodnega spora?
Kdaj je bolj smiselna tožba kot izvršba?
Če je že pred začetkom jasno, da dolžnik:
- zanika obstoj pogodbe,
- trdi, da storitev ni bila opravljena,
- uveljavlja napake,
- zatrjuje pobot,
- izpodbija višino računa ali
- uveljavlja drug vsebinski ugovor,
je treba presoditi, katera procesna pot je v konkretnem primeru najučinkovitejša.
Pri spornem zahtevku lahko na koncu tako ali tako pride do pravdnega postopka.
Cilj zato ni vedno vložiti najhitrejšega prvega pravnega sredstva, ampak izbrati pot, ki bo glede na dokaze, višino terjatve in stanje dolžnika najbolj učinkovita.
Kaj če dolžnik predlaga obročno plačilo?
Obročno plačilo je lahko dobra rešitev, če je dolžnik sicer solventen, vendar ima začasne likvidnostne težave.
Vendar se ne zadovoljite samo z ustnim:
»Plačali bomo po 500 EUR mesečno.«
Dogovor je priporočljivo urediti pisno.
V njem naj bodo jasno določeni:
- priznani znesek dolga,
- posamezni obroki,
- datumi zapadlosti,
- obresti,
- posledice zamude s posameznim obrokom in
- druga potrebna zavarovanja.
Če dolžnik terjatev pisno prizna, je lahko to pomembno tudi z vidika dokazovanja in zastaranja.
Pred podpisom sporazuma je zato smiselno preveriti, kako je formuliran.
Kaj če dolžnik ponudi delno plačilo?
Delno plačilo je lahko dober znak, vendar morate jasno vedeti, kaj sprejemate.
Posebej previdno pri sporočilih:
»Plačam vam 3.000 EUR in s tem je zadeva zaključena.«
Če je terjatev 8.000 EUR, podjetje ne sme nehote sprejeti dogovora, s katerim bi se odpovedalo preostalemu zahtevku.
Pri pomembnejših zneskih je zato priporočljivo jasno zapisati:
- koliko se plačuje,
- na katero terjatev se plačilo nanaša in
- ali se s plačilom terjatev v celoti poravnava ali gre samo za delno plačilo.
Kaj če dolžnik trdi, da račun ni pravilen?
Treba je ugotoviti, kaj konkretno izpodbija.
Možni ugovori so zelo različni:
- storitev ni bila naročena,
- storitev ni bila opravljena,
- bila je opravljena z napakami,
- cena ni bila takšna, kot je bilo dogovorjeno,
- račun je bil že plačan,
- obstaja nasprotna terjatev,
- terjatev je zastarala.
Vsak ugovor zahteva drugačen odgovor.
Zato podjetju ne priporočamo avtomatičnega vlaganja izvršbe pri vsaki sporni terjatvi brez predhodnega pregleda dokumentacije.
Koliko časa lahko podjetje izterjuje neplačan račun?
Pri tem je treba paziti na zastaranje.
Obligacijski zakonik določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb praviloma zastarajo v treh letih.
Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
To je bistveno za podjetja, ki imajo več neplačanih računov istega poslovnega partnerja.
Ne predpostavljajte, da imate za vsak račun avtomatično pet let časa.
Ali opomin prekine zastaranje?
Samo pošiljanje običajnega opomina upnika praviloma ni isto kot sodno uveljavljanje terjatve oziroma druga dejanja, ki imajo po zakonu učinke na zastaranje.
Zato podjetje, ki se približuje zastaralnemu roku, ne sme računati, da ga je rešilo samo s pošiljanjem še enega opomina.
To je eden od razlogov, zakaj je pri starejših terjatvah potrebno ukrepati hitro.
Kaj preveriti pred vložitvijo izvršbe proti podjetju?
Pred začetkom postopka priporočamo najmanj naslednje:
1. Ali podjetje še posluje?
Preverite status družbe.
2. Ali ima blokirane račune?
Slabo finančno stanje lahko vpliva na strategijo izterjave.
3. Ali je začet insolvenčni postopek?
Če je nad dolžnikom začet stečajni oziroma drug insolvenčni postopek, veljajo posebna pravila in roki za uveljavljanje terjatev.
4. Ali obstaja premoženje?
Dobljena sodna odločba oziroma sklep ni enako kot dejansko poplačilo.
5. Ali bo dolžnik terjatev izpodbijal?
Če pričakujete ugovor, morate imeti urejene dokaze.
Izterjava majhnega ali velikega dolga – kdaj se postopek splača?
Pri izterjavi je vedno treba upoštevati tudi ekonomiko postopka.
Pri terjatvi 150 EUR strategija ni nujno enaka kot pri terjatvi 50.000 EUR.
Presoditi je treba:
- višino dolga,
- verjetnost uspeha,
- finančno stanje dolžnika,
- stroške postopka,
- kakovost dokazov in
- poslovni odnos med strankama.
Pravni cilj ni samo dobiti sodno odločbo.
Cilj podjetja je praviloma dejansko dobiti plačilo.
Kako preprečiti neplačane račune?
Najboljša izterjava je tista, ki je podjetju sploh ni treba začeti.
Veliko tveganj je mogoče zmanjšati že ob sklenitvi poslovnega sodelovanja.
Preverite poslovnega partnerja
Pred večjim poslom preverite osnovne podatke o družbi in njeno poslovanje.
Sklenite pisno pogodbo
V pogodbi jasno določite:
- predmet,
- ceno,
- plačilni rok,
- posledice zamude,
- način potrjevanja izvedbe in
- zavarovanja plačila.
Preberite tudi: Pogodba o poslovnem sodelovanju – kaj mora vsebovati in na kaj paziti?
Pri večjih projektih zahtevajte predplačilo
Ni treba, da podjetje celoten projekt financira samo.
Uporabite fazno plačevanje
Pri daljših projektih je lahko bistveno varneje plačilo razdeliti glede na izvedene faze.
Hitro reagirajte na prve zamude
Če stranka začne redno zamujati, je to lahko opozorilni znak.
Odvetnik za izterjavo terjatev
Odvetnik lahko podjetju pomaga že pred vložitvijo izvršbe.
Pravna pomoč lahko vključuje:
- pregled dokumentacije,
- presojo obstoja in višine terjatve,
- pripravo odvetniškega opomina,
- obračun zahtevka,
- pogajanja z dolžnikom,
- pripravo sporazuma o plačilu,
- vložitev predloga za izvršbo,
- zastopanje ob ugovoru dolžnika,
- vložitev tožbe in
- nadaljnje sodno zastopanje.
Pri večjem številu rednih terjatev je mogoče skupaj s podjetjem vzpostaviti tudi sistem upravljanja neplačanih računov, da se terjatve ne obravnavajo šele več mesecev po zapadlosti.
Odvetnik za podjetja – preventiva je cenejša od spora
Neplačani računi so pogosto samo eden od pravnih problemov, s katerimi se srečuje rastoče podjetje.
Poleg izterjave se redno pojavljajo tudi vprašanja glede:
- pogodb,
- zaposlenih,
- dobaviteljev,
- poslovnih partnerjev,
- odpovedi pogodb,
- varovanja poslovnih informacij in
- drugih poslovnih odločitev.
Za mikro, mala in srednja podjetja brez lastne pravne službe je zato lahko smiselna stalna mesečna pravna podpora.
Tako lahko podjetje odvetnika vključi že ob prvi zamudi ali še prej – pri pripravi pogodbe, s katero se tveganje neplačila zmanjša.
Preberite več: Odvetnik za podjetja – stalna pravna podpora za mala in srednja podjetja.
Imate neplačan račun oziroma odprte terjatve?
Če vam poslovni partner kljub zapadlosti računa ne plača, je priporočljivo ukrepati pravočasno.
Za prvi pregled zadeve je koristno pripraviti:
- pogodbo oziroma naročilnico,
- neplačane račune,
- dokazila o opravljeni storitvi oziroma dobavi,
- komunikacijo z dolžnikom,
- morebitne reklamacije in
- podatke o dosedanjih plačilih.
Na tej podlagi je mogoče oceniti, ali je najprimernejši opomin, dogovor, izvršba ali sodni postopek.
Odvetniška pisarna Konjar podjetjem nudi pravno pomoč pri izterjavi terjatev in možnost dolgoročnega pravnega sodelovanja.
→ Kontaktirajte Odvetniško pisarno Konjar za izterjavo neplačane terjatve.
Pogosta vprašanja o neplačanih računih in izterjavi terjatev
Ali moram pred izvršbo poslati opomin?
Ne nujno. Če je terjatev že zapadla, opomin ni v vsakem primeru pogoj za izvršbo. Je pa pogosto praktično koristen zaradi možnosti prostovoljnega plačila in dokazovanja komunikacije z dolžnikom.
Ali lahko vložim izvršbo na podlagi računa?
Da. ZIZ med verodostojne listine uvršča tudi fakturo. Pred vložitvijo je priporočljivo preveriti zapadlost terjatve in dokumentacijo, zlasti če obstaja možnost ugovora dolžnika.
Kaj se zgodi, če dolžnik ugovarja?
Če dolžnik pravočasno in ustrezno ugovarja terjatvi, lahko pride do nadaljnjega sodnega postopka, v katerem je treba obstoj in višino terjatve dokazati.
Ali lahko zahtevam zamudne obresti?
Če je dolžnik v zamudi z denarno obveznostjo, je upnik praviloma upravičen tudi do pripadajočih zamudnih obresti.
Ali lahko zahtevam dodatnih 40 EUR?
Pri terjatvah, za katere se uporablja ZPreZP-1, je lahko upnik ob zamudi upravičen do 40 EUR nadomestila stroškov izterjave za posamezno terjatev.
Koliko časa imam za izterjavo računa med podjetji?
Terjatve iz gospodarskih pogodb praviloma zastarajo v treh letih, pri čemer zastaranje teče posebej za vsako dobavo, opravljeno delo ali storitev.
Kaj če stranka obljublja plačilo, vendar ne plača?
Če se obljube ponavljajo brez plačila, je priporočljivo določiti jasen zadnji rok in presoditi formalni postopek izterjave. Pri večjih terjatvah lahko dolgo odlašanje pomembno zmanjša možnost dejanskega poplačila.
Kaj če podjetje nima denarja?
Pred začetkom postopka je smiselno preveriti finančno stanje dolžnika. Uspešen sodni postopek namreč sam po sebi še ne zagotavlja dejanskega poplačila, če dolžnik nima premoženja.
Prispevek je splošne informativne narave. Najprimernejši način izterjave je odvisen od pravne podlage, dokumentacije, ugovorov dolžnika in njegovega finančnega položaja.






[…] Če je račun že neplačan, najprej zberite pogodbo, potrditve naročila in dokazila o opravljenem delu. Več o nadaljnjih korakih preberite v članku Neplačan račun in izterjava terjatev. […]