Preživnina za otroka 2026: izračun, višina, sprememba in izterjava preživnine

Preživnina za otroka je ena najpomembnejših obveznosti staršev po razhodu, ločitvi ali prenehanju skupnega življenja. Namenjena je kritju otrokovih življenjskih potreb in zagotavljanju pogojev, ki so v njegovo korist.

V praksi se starši pogosto sprašujejo, koliko znaša primerna preživnina za otroka, kako se naredi izračun preživnine, ali obstaja preživninski kalkulator, kdaj je mogoče zahtevati zvišanje ali znižanje preživnine in kaj storiti, če drugi starš preživnine ne plačuje.

V nadaljevanju pojasnjujem, kako se v letu 2026 določa preživnina za otroka, kateri stroški se upoštevajo, kdaj je možna sprememba preživnine in kako poteka izterjava neplačane preživnine.

Preživnina je denarni znesek, ki ga eden od staršev plačuje za preživljanje otroka, kadar starša ne živita skupaj oziroma kadar otrok ne živi pri obeh starših v enakem obsegu.

Kaj je preživnina za otroka?

Preživnina ni namenjena drugemu staršu, temveč otroku. Starš, pri katerem otrok živi, jo praviloma uporablja za kritje vsakodnevnih otrokovih potreb, kot so hrana, obleka, obutev, bivanje, šola, vrtec, zdravstveni stroški, prostočasne dejavnosti, prevozi in drugi stroški, povezani z otrokovim življenjem.

Pri določanju preživnine je ključno vprašanje: kakšne so dejanske potrebe otroka in kakšne so materialne ter pridobitne zmožnosti obeh staršev.

Kako se določi višina preživnine za otroka?

Višina preživnine se ne določi pavšalno. Ne obstaja enoten znesek, ki bi veljal za vse otroke. Preživnina se določi glede na okoliščine posameznega primera.

Pri odmeri preživnine se običajno upoštevajo predvsem:

  • starost otroka,
  • otrokove mesečne potrebe,
  • stroški hrane, oblačil in obutve,
  • stroški vrtca, šole, učbenikov, prehrane in šolskih dejavnosti,
  • stroški bivanja,
  • zdravstveni stroški,
  • stroški prevozov,
  • športne, kulturne in druge dejavnosti,
  • morebitne posebne potrebe otroka,
  • prihodki obeh staršev,
  • premoženje staršev,
  • pridobitne zmožnosti staršev,
  • obseg stikov oziroma dejanska skrb vsakega od staršev za otroka.

Sodišče pri odločanju ne gleda samo na to, koliko starš trenutno zasluži, temveč tudi na njegove pridobitne zmožnosti. To pomeni, da je lahko pomembno tudi vprašanje, ali bi starš glede na izobrazbo, poklic, delovne izkušnje in zdravstveno stanje lahko zaslužil več.

Izračun preživnine 2026 – preživninski kalkulator in tabela stroškov

V letu 2026 je posebej aktualno vprašanje informativnega izračuna potreb otroka. Objavljeno je bilo orodje za informativni izračun potreb otroka ob določanju primerne višine preživnine, ki upošteva različne kategorije otrokovih mesečnih potreb.

Takšen izračun je lahko koristen pripomoček, vendar sam po sebi še ne pomeni dokončne višine preživnine. Končna višina preživnine je odvisna od konkretnih okoliščin, dokazil in presoje sodišča oziroma od dogovora staršev, če je ta v otrokovo korist.

Informativni izračun lahko pomaga pri pripravi okvirne ocene, vendar je treba pri vsakem primeru posebej preveriti:

  • dejanske mesečne stroške otroka,
  • posebne potrebe otroka,
  • prihodke in obveznosti staršev,
  • dejansko porazdelitev skrbi za otroka,
  • ali starš že neposredno krije določene stroške,
  • ali obstajajo razlogi za zvišanje ali znižanje preživnine.

Zato preživninski kalkulator ni nadomestilo za pravno presojo. Je izhodišče, ne pa avtomatična odločitev.

Koliko znaša primerna preživnina za otroka?

Najpogostejše vprašanje staršev je: koliko znaša preživnina za enega otroka?

Odgovor je odvisen od konkretnega primera. Pri nekaterih otrocih so stroški nižji, pri drugih višji. Stroški se razlikujejo glede na starost otroka, vrtec, šolo, zdravstveno stanje, dejavnosti, bivanje in življenjski standard družine.

Pri mlajšem otroku so lahko pomembni stroški vrtca, plenic, oblačil, prehrane in varstva. Pri šoloobveznem otroku se pojavijo stroški šole, prehrane, izletov, dejavnosti, prevozov in opreme. Pri starejšem otroku ali dijaku so stroški pogosto višji zaradi prehrane, oblačil, prevozov, telefona, šolskih potrebščin, športnih aktivnosti, inštrukcij ali priprav na nadaljnje izobraževanje.

Pomembno je, da starš, ki zahteva določitev ali spremembo preživnine, ne navaja le splošnih trditev, temveč pripravi čim bolj konkreten pregled mesečnih stroškov otroka.

Koristno je pripraviti tabelo stroškov, na primer:

  • prehrana,
  • obleka in obutev,
  • stanovanjski stroški,
  • vrtec ali šola,
  • šolske potrebščine,
  • zdravstveni stroški,
  • zdravila in terapije,
  • prevozi,
  • šport in dejavnosti,
  • počitnice, tabori, izleti,
  • telefon in komunikacije,
  • drugi redni stroški.

Bolj kot so stroški jasno prikazani in dokazani, lažje je utemeljiti primerno višino preživnine.

Ali obstaja minimalna preživnina v letu 2026?

V Sloveniji tudi v letu 2026 ni zakonsko določenega enotnega minimalnega zneska preživnine za otroka. Višina preživnine se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti starša, ki je zavezan k plačevanju preživnine.

Družinski zakonik določa, da mora biti pri odmeri preživnine za otroka upoštevana predvsem otrokova korist. Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja ter mora zajemati stroške njegovih življenjskih potreb, kot so bivanje, prehrana, oblačila, obutev, varstvo, izobraževanje, vzgoja, oddih, razvedrilo in morebitne posebne potrebe.

Zato ni mogoče določiti univerzalnega odgovora na vprašanje, koliko znaša »minimalna preživnina 2026«. Višina je odvisna od okoliščin posamezne družine in konkretnih potreb otroka.

Višina preživnine glede na plačo – kako se določi?

Višina preživnine se ne določi samo glede na višino plače enega od staršev. Sodišče presoja potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev. To pomeni, da niso pomembni samo trenutni mesečni prihodki, ampak tudi širše finančne in pridobitne možnosti posameznega starša.

Pri določitvi preživnine se tako upoštevajo zlasti otrokovi redni življenjski stroški, starost in posebne potrebe otroka, prihodki in pridobitne zmožnosti staršev ter dejanski obseg skrbi posameznega starša za otroka.

Zato tudi dve družini z enako višino plače ne bosta nujno imeli določene enake preživnine. Vsak primer se presoja glede na konkretne okoliščine in otrokovo korist.Preživnina pri ločitvi ali razhodu staršev

Kadar se starša razideta, morata urediti tudi vprašanja, povezana z otrokom. To običajno vključuje varstvo in vzgojo otroka, stike ter preživnino.

Če se starša o preživnini dogovorita, mora biti dogovor v otrokovo korist. Pri mladoletnem otroku ni dovolj, da se starša zasebno dogovorita “na roke”, če želita izvršljiv in pravno varen dogovor. V praksi se zato pogosto uredi sodna poravnava oziroma odločitev sodišča.

Če dogovora ni, o preživnini odloči sodišče. Sodišče pri tem presoja otrokove potrebe in zmožnosti staršev.

Pri razhodu je pomembno, da se preživnina ne ureja izolirano. Povezana je tudi z vprašanjem, pri katerem staršu bo otrok živel, kako pogosto bo otrok pri drugem staršu in kdo dejansko krije posamezne stroške.

Ali lahko starša sama določita preživnino?

Starša se lahko o preživnini dogovorita, vendar mora biti dogovor v korist otroka. Če je dogovor očitno prenizek ali ne zagotavlja otrokovih potreb, lahko sodišče takšnega dogovora ne sprejme.

Pri dogovarjanju je priporočljivo, da se jasno določi:

  • mesečni znesek preživnine,
  • datum plačila,
  • način plačila,
  • od kdaj se preživnina plačuje,
  • kdo krije izredne stroške,
  • kako se urejajo večji stroški, kot so šola v naravi, terapije, športna oprema ali zdravstveni posegi,
  • ali se določeni stroški plačujejo neposredno.

Nejasni dogovori pogosto povzročijo nove spore. Zato je bolje, da je dogovor določen, pregleden in izvršljiv.

Sprememba preživnine: kdaj je možno zvišanje ali znižanje?

Preživnina ni nujno določena za vedno v istem znesku. Če se okoliščine bistveno spremenijo, je mogoče zahtevati spremembo preživnine.

Zvišanje preživnine je lahko utemeljeno na primer, če:

  • so se povečale otrokove potrebe,
  • je otrok začel obiskovati vrtec, šolo ali dodatne dejavnosti,
  • so nastali novi zdravstveni stroški,
  • otrok potrebuje terapije, zdravila ali posebno obravnavo,
  • so se povečali stroški bivanja, hrane ali prevozov,
  • ima drugi starš višje prihodke kot ob prvotni določitvi preživnine.

Znižanje preživnine je lahko utemeljeno na primer, če:

  • so se bistveno zmanjšale zmožnosti zavezanca,
  • je zavezanec izgubil zaposlitev iz razlogov, ki niso posledica njegovega izogibanja obveznosti,
  • so nastale resne zdravstvene omejitve,
  • so se spremenile potrebe otroka,
  • se je bistveno spremenila dejanska porazdelitev skrbi za otroka.

Pri tem je pomembno, da zgolj nezadovoljstvo z višino preživnine ni dovolj. Potrebna je konkretna in dokazljiva sprememba okoliščin.

Skupno varstvo in preživnina – ali se preživnina vseeno plačuje?

Pogosto se pojavlja vprašanje, ali mora eden od staršev plačevati preživnino tudi takrat, ko je otrok v skupnem varstvu in vzgoji in preživi približno enako časa pri obeh starših.

Skupno varstvo in vzgoja samo po sebi ne pomeni, da preživnine ni treba plačevati. Tudi v takem primeru je treba zagotoviti ustrezno preživljanje otroka in upoštevati njegove potrebe ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev.

Če otrok pri vsakem od staršev preživi približno polovico časa, lahko starša del njegovih stroškov krijeta neposredno. Vendar to še ne pomeni, da mora vsak od njiju nujno nositi natanko polovico vseh stroškov.

Če ima eden od staršev bistveno višje prihodke oziroma boljše pridobitne zmožnosti, je lahko tudi pri skupnem varstvu določeno, da prispeva večji delež za preživljanje otroka.

Kako se določi preživnina pri skupnem varstvu?

Pri presoji so pomembni predvsem:

  • potrebe otroka,
  • prihodki in pridobitne zmožnosti obeh staršev,
  • koliko časa otrok dejansko preživi pri posameznem staršu,
  • katere stroške vsak od staršev neposredno krije ter
  • drugi stroški, povezani z otrokovim preživljanjem.

Zato pri skupnem varstvu ni mogoče avtomatično izhajati iz pravila »otrok je polovico časa pri meni, zato preživnine ni«.

Višina morebitne preživnine oziroma način delitve stroškov se presoja glede na okoliščine posamezne družine in predvsem ob upoštevanju koristi otroka.

Uskladitev preživnine v letu 2026

Preživnina, ki je že določena z izvršilnim naslovom, se lahko usklajuje po uradnih pravilih. Uskladitev preživnine ni isto kot sodna sprememba preživnine.

Uskladitev pomeni prilagoditev že določene preživnine po predpisanem količniku. Sprememba preživnine pa pomeni, da se zaradi spremenjenih okoliščin zahteva novo odločanje o višini preživnine.

Za koliko so se preživnine uskladile v letu 2026?

V praksi se starši pogosto zmedejo, ker mislijo, da vsaka uskladitev pomeni, da je preživnina po novem tudi vsebinsko primerna. To ne drži vedno. Če so se otrokove potrebe bistveno povečale ali so se spremenile zmožnosti staršev, je lahko poleg uskladitve smiselno preveriti tudi možnost zahtevka za zvišanje ali znižanje preživnine.

Uskladitev preživnine v letu 2026 je odvisna od tega, kdaj je bila preživnina določena oziroma dogovorjena.

Preživnine, ki so bile usklajene 1. februarja 2025, ter preživnine, določene ali dogovorjene januarja 2025, so se povečale za 2,7 %. Za preživnine, določene ali dogovorjene februarja 2025, je povečanje 3,1 %, marca 2025 2,8 %, aprila 2025 2,2 %, maja in junija 2025 0,9 %, julija 2025 pa 0,1 %.

Preživnine, določene ali dogovorjene od avgusta do decembra 2025, so ostale na določeni oziroma dogovorjeni višini.

Usklajeni zneski se uporabljajo od 1. februarja 2026.

Pomembno je razlikovati med redno uskladitvijo preživnine in zahtevkom za zvišanje ali znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin.

Kaj storiti, če drugi starš ne plačuje preživnine?

Neplačevanje preživnine je resen problem, ker neposredno vpliva na otroka. Če drugi starš preživnine ne plačuje ali jo plačuje neredno, je priporočljivo ukrepati hitro.

Prvi korak je pregled, ali obstaja izvršilni naslov. To je lahko na primer sodna odločba, sodna poravnava ali drug ustrezen izvršljiv dokument, iz katerega izhaja obveznost plačevanja preživnine.

Če izvršilni naslov obstaja, je mogoče vložiti predlog za izvršbo zaradi izterjave zapadle preživnine. V izvršbi se lahko predlaga poseg na plačo, pokojnino, druge prejemke, sredstva na bančnem računu ali drugo premoženje dolžnika.

Pred vložitvijo izvršbe je priporočljivo pripraviti:

  • odločbo ali sodno poravnavo o preživnini,
  • dokazila o zapadlih in neplačanih zneskih,
  • izračun dolga po mesecih,
  • dokazila o delnih plačilih, če so bila izvedena,
  • podatke o dolžniku,
  • morebitno komunikacijo med staršema.

Pri neplačevanju preživnine je pomembno tudi, da starš ne čaka predolgo. Dlje kot se dolg kopiči, težje je včasih učinkovito izterjati celoten znesek.

Nadomestilo preživnine

Če je preživnina določena, zavezanec pa je ne plačuje ali jo plačuje neredno, je lahko otrok pod določenimi pogoji upravičen do nadomestila preživnine pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Nadomestilo preživnine ne pomeni, da obveznost starša preneha. Starš, ki je dolžan plačevati preživnino, ostaja zavezanec. Sklad lahko nato izplačana nadomestila terja od preživninskega zavezanca.

Pri tem je pomembno razlikovati med dvema možnostma:

  1. izterjava preživnine od zavezanca,
  2. uveljavljanje nadomestila preživnine pri skladu.

V nekaterih primerih je smiselno uporabiti obe možnosti, odvisno od okoliščin in od tega, ali so izpolnjeni pogoji.

Ali se lahko preživnina plačuje neposredno otroku?

Pri mladoletnem otroku se preživnina praviloma plačuje zakonitemu zastopniku oziroma staršu, pri katerem otrok živi in ki skrbi za kritje njegovih potreb.

Če zavezanec otroku občasno kupi oblačila, plača izlet ali mu da žepnino, to praviloma še ne pomeni, da je s tem v celoti izpolnil svojo preživninsko obveznost. Odvisno je od tega, kako je preživnina določena in kaj je med staršema oziroma v odločbi dogovorjeno.

Zato je priporočljivo, da se preživnina plačuje jasno, redno in sledljivo, najbolje z nakazilom, iz katerega je razviden namen plačila.

Do kdaj morajo starši plačevati preživnino?

Starši so dolžni preživljati svoje mladoletne otroke. Po polnoletnosti lahko obveznost preživljanja še traja, če se otrok redno šola oziroma študira in so izpolnjeni zakonski pogoji, vendar najdlje do 26. leta starosti.

V praksi to pomeni, da polnoletnost sama po sebi še ne pomeni vedno konca preživninske obveznosti. Treba je preveriti, ali se otrok redno šola, ali je zaposlen, ali je vpisan v evidenco brezposelnih oseb in ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje preživljanje.

Najpogostejše napake pri preživnini

Pri urejanju preživnine se pogosto pojavljajo napake, ki lahko kasneje povzročijo dodatne postopke.

Najpogostejše napake so:

  • starša se dogovorita ustno, brez izvršljivega dogovora,
  • preživnina je določena prenizko in ne pokrije otrokovih potreb,
  • stroški otroka niso ustrezno dokazani,
  • eden od staršev ne vodi evidence plačil,
  • zavezanec plačuje “na roke” brez dokazil,
  • starš predolgo čaka z izterjavo,
  • starš ne zahteva spremembe preživnine, čeprav so se okoliščine bistveno spremenile,
  • starša mešata vprašanje stikov in vprašanje preživnine.

Pomembno je poudariti, da preživnina in stiki nista isto. Tudi če ima eden od staršev težave pri izvajanju stikov, to praviloma ne pomeni, da lahko samovoljno preneha plačevati preživnino.

Kdaj je smiselno poiskati pomoč odvetnika?

Pomoč odvetnika je posebej priporočljiva, kadar:

  • se starša ne moreta dogovoriti o višini preživnine,
  • je predlagana preživnina očitno prenizka,
  • drugi starš skriva prihodke ali premoženje,
  • drugi starš ne plačuje preživnine,
  • je treba vložiti predlog za izvršbo,
  • želite zahtevati zvišanje preživnine,
  • zavezanec zahteva znižanje preživnine,
  • je zadeva povezana z ločitvijo, varstvom in vzgojo ali stiki,
  • gre za nujno urejanje položaja otroka.

Odvetnik lahko pomaga pri pripravi zahtevka, pregledu dokazil, izračunu dolga, vložitvi predloga za izvršbo, zastopanju pred sodiščem in pripravi pravno varnega dogovora.

Kaj pripraviti za posvet glede preživnine?

Če želite pravni nasvet glede preživnine, je koristno, da pred posvetom pripravite:

  • sodno odločbo, sodno poravnavo ali dogovor o preživnini,
  • podatke o otroku oziroma otrocih,
  • pregled mesečnih stroškov otroka,
  • dokazila o stroških,
  • podatke o prihodkih obeh staršev, če so znani,
  • dokazila o plačilih preživnine,
  • izračun neplačanih zneskov,
  • komunikacijo z drugim staršem,
  • morebitne odločbe CSD ali sodišča glede varstva, vzgoje in stikov.

Na podlagi teh dokumentov je mogoče hitreje oceniti, ali je smiselno zahtevati določitev, spremembo ali izterjavo preživnine.

Preživnina za otroka 2026: zaključek

Preživnina za otroka mora biti določena tako, da upošteva otrokove potrebe in zmožnosti staršev. Pri tem ni dovolj splošen občutek, da je znesek previsok ali prenizek. Pomembni so konkretni podatki, dokazila in pravilna pravna podlaga.

V letu 2026 je pri izračunu preživnine posebej koristno upoštevati tudi informativni izračun potreb otroka, vendar končna višina preživnine ostaja odvisna od okoliščin posameznega primera.

Če drugi starš preživnine ne plačuje, če je preživnina prenizka ali če so se okoliščine bistveno spremenile, je priporočljivo pravočasno preveriti pravne možnosti.

Če potrebujete pomoč pri določitvi, spremembi ali izterjavi preživnine, se lahko obrnete na Odvetniško pisarno Konjar. Pregledamo lahko obstoječo odločbo, dogovor ali sodno poravnavo, ocenimo možnosti za nadaljnji postopek in vam pomagamo pri zaščiti pravic otroka.

Pogosta vprašanja o preživnini 2026

Kolikšna je minimalna preživnina za otroka v letu 2026?

V Sloveniji ni zakonsko določenega enotnega minimalnega zneska preživnine za otroka. Višina preživnine se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev. Zato je lahko primerna višina preživnine v dveh na videz podobnih primerih različna.

Kako se določi višina preživnine glede na plačo?

Preživnina se ne določa kot fiksen odstotek plače. Pri določitvi se upoštevajo potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev. Če ima eden od staršev bistveno višje prihodke oziroma boljše pridobitne zmožnosti, lahko nosi večji delež stroškov preživljanja otroka.

Kako se izračuna preživnina za otroka?

Pri izračunu se najprej ocenijo otrokove potrebe, na primer stroški prehrane, bivanja, oblačil, vrtca ali šole, prevoza, prostočasnih dejavnosti in drugih potreb. Nato se presodi, v kakšnem razmerju naj te potrebe glede na svoje zmožnosti krijeta starša.

Ali obstaja tabela za izračun preživnine?

Ne obstaja tabela, iz katere bi bilo mogoče glede na plačo staršev avtomatično določiti znesek preživnine. Pri določitvi preživnine je treba presojati konkretne potrebe otroka in zmožnosti obeh staršev, zato je vsak primer individualen.

Ali obstaja preživninski kalkulator?

Obstajajo pripomočki za informativni izračun oziroma oceno otrokovih potreb, vendar rezultat kalkulatorja sam po sebi ne določa višine preživnine. Končna višina je odvisna od konkretnih okoliščin otroka in obeh staršev.

Ali se pri skupnem varstvu in vzgoji plačuje preživnina?

Lahko. Skupno varstvo in vzgoja ne pomeni avtomatično, da preživnine ni. Upoštevajo se čas, ki ga otrok preživi pri posameznem staršu, stroški, ki jih vsak od njiju neposredno krije, ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev.

Kdaj se lahko zahteva zvišanje ali znižanje preživnine?

Zvišanje ali znižanje preživnine je mogoče zahtevati, če se spremenijo potrebe otroka ali zmožnosti staršev, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pomembno je, da gre za takšno spremembo okoliščin, ki utemeljuje ponovno presojo višine preživnine.

Do kdaj se plačuje preživnina za otroka?

Obveznost preživljanja se ne konča nujno z otrokovo polnoletnostjo. Pod zakonsko določenimi pogoji so starši dolžni preživljati tudi polnoletnega otroka, ki se redno šola, vendar praviloma najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Če potrebujete pomoč pri določitvi, zvišanju ali znižanju preživnine, vam lahko pomaga odvetnik za ločitev in družinsko pravo.

Related Posts

Pokličite odvetnico 040 509 227